Ali ste vedeli?

Katere prednosti in odgovornosti je prvorojenemu sinu prinašalo prvorojenstvo?

▪ Že v času očakov so prvorojenim sinovom bogovdanih mož pripadale posebne pravice. Po smrti očeta je njegov najstarejši sin prevzel odgovornosti družinskega poglavarja. Skrbel je za družino in imel avtoriteto nad tistimi njenimi člani, ki so še naprej živeli doma. Poleg tega je družino zastopal pred Bogom. Dediščino so sicer prejeli vsi sinovi, vendar je prvorojenemu pripadal glavni delež. V primerjavi s tem, koliko so morda podedovali drugi sinovi, je najstarejši dobil dvojni del.

V dneh očakov se je najstarejši sin lahko odrekel pravici, ki jo je imel kot prvorojenec. Tako je denimo Ezav prvorojenstvo prodal svojemu mlajšemu bratu. (1. Mojzesova 25:30–34) Jakob je pravico, ki jo je imel njegov prvorojeni sin Ruben, prenesel na Jožefa. Ruben jo je namreč izgubil zaradi svojega nemoralnega dejanja. (1. kroniška 5:1) Po Mojzesovi postavi mož, ki je imel več žena, prednosti, ki jih je prinašalo prvorojenstvo, ni smel prenesti s prvorojenega sina ene žene na prvorojenega sina druge žene zgolj zato, ker bi mu ta bila bolj pri srcu. Oče je moral spoštovati pravico, ki je po zakonu pripadala tistemu sinu, ki se mu je rodil prvi. (5. Mojzesova 21:15–17)

Zakaj so pismouki in farizeji nosili »škatlice z odlomki iz Svetih spisov«?

▪ Jezus je obsodil svoje verske nasprotnike, pismouke in farizeje, ker so si povečevali »škatlice z odlomki iz Svetih spisov, ki [so] jih nosi[li] za zaščito«. (Matej 23:2, 5) Pripadniki teh dveh verskih skupin so si na čelo privezovali črne kvadratne ali pravokotne usnjene škatlice. Privezovali so si jih tudi na notranjo stran nadlakta, da bi jih imeli blizu srca. V teh škatlicah so bili odlomki Svetih spisov. Običaj nošenja takšnih škatlic, znanih kot filakterije, je izviral iz dobesedne razlage zapovedi, ki jo je Bog dal Izraelcem in ki pravi: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. [. . .] Priveži si jih za znamenje na svojo roko in naj bodo za trak na tvojem čelu.« (5. Mojzesova 6:6–8) Kdaj točno so začeli nositi te škatlice, ni znano, toda večina učenjakov meni, da je to bilo v tretjem ali drugem stoletju pr. n. št.

Jezus je ta običaj obsodil iz dveh razlogov. Prvič, pismouki in farizeji so si filakterije povečevali zato, da bi na druge naredili vtis s svojo pobožnostjo. Drugič, ti verski skupini sta škatlicam z odlomki iz Svetih spisov zmotno pripisovali vlogo talismanov oziroma amuletov, ki naj bi jih ščitili. Grška beseda za te škatlice, phylakterion, se v nebiblijski literaturi prevaja tudi kot »postojanka«, »utrdba« oziroma »varovalno sredstvo«.