JEZUS je vedel, kaj ga čaka. Vedel je, da ne bo v miru dočakal konca svojega življenja. Ravno nasprotno, zavedal se je, da se bo njegovo življenje končalo tragično, ko bo v svojih 30-ih, zato je bil na smrt povsem pripravljen.

Sveto pismo pripisuje Jezusovi smrti velik pomen. V nekem priročniku piše, da je Jezusova smrt v Krščanskih grških spisih oziroma Novi zavezi neposredno omenjena približno 175-krat. Zakaj pa je moral Jezus trpeti in nato umreti? Pomembno je, da poznamo odgovor na to vprašanje, saj lahko Jezusova smrt močno vpliva na naše življenje.

Jezus je v zadnjem letu življenja na zemlji svoje učence večkrat opozoril na to, da ga čakata trpljenje in smrt. Na poti v Jeruzalem, kamor se je odpravil praznovat svojo zadnjo pasho, je 12 apostolom dejal: »Sin človekov bo izročen višjim duhovnikom in pismoukom. Ti ga bodo obsodili na smrt in izročili pripadnikom drugih narodov. In ti se bodo iz njega norčevali, pljuvali vanj, ga bičali in ubili.« * (Marko 10:33, 34) Zakaj je bil tako prepričan, da se mu bo to zgodilo?

Jezus je poznal mnoge prerokbe v Hebrejskih spisih, v katerih je bilo napovedano, kako se bo končalo njegovo življenje. (Luka 18:31–33) Poglejmo si nekatere od njih, pa tudi svetopisemske vrstice, ki pokažejo, kako so se izpolnile.

Mesija bodo . . .

• Izdali za 30 srebrnikov. (ZAHARIJA 11:12; MATEJ 26:14–16)

• Pretepli in ga pljuvali. (IZAIJA 50:6; MATEJ 26:67; 27:26, 30)

• Pribili na kol. (PSALM 22:16, Antonín Chráska; MARKO 15:24, 25)

• Zasmehovali, ko bo visel na kolu. (PSALM 22:7, 8; MATEJ 27:39–43)

• Usmrtili, ne da bi mu zlomili kakšno kost. (PSALM 34:20; JANEZ 19:33, 36)

Jezus je izpolnil te in še mnoge druge prerokbe. Tega nikakor ne bi mogel storiti sam. To, da so se vse te prerokbe izpolnile na njem, dokazuje, da ga je v resnici poslal Bog. *

Toda zakaj je moral Jezus trpeti in umreti?

Jezus je poznal sporni vprašanji vesoljnega pomena, ki sta se pojavili davno v edenskem vrtu. Adam in Eva sta se pod vplivom upornega duhovnega stvarjenja odločila, da ne bosta ubogala Boga. S svojim uporom sta vzbudila dvom o tem, ali je prav, da je Bog vrhovni vladar vesolja, oziroma ali vlada pravično. Zaradi njunega greha se je pojavilo tudi vprašanje o tem, ali bo sploh kdo od ljudi med preizkušnjo ostal zvest Bogu. (1. Mojzesova 3:1–6; Job 2:1–5)

Na obe vprašanji (o Jehovovi vrhovni oblasti in o človekovi značajnosti) je najbolj  prepričljivo odgovoril Jezus. S tem da je ostal Bogu popolnoma poslušen »vse do smrti [. . .] na mučilnem kolu«, je pokazal, da podpira Božjo vrhovno oblast. (Filipljanom 2:8) Prav tako je dokazal, da lahko popoln človek kljub najtežjim preizkušnjam ostane popolnoma zvestovdan Jehovu.

Prerok Izaija je napovedal, da bo obljubljeni Mesija s svojim trpljenjem in smrtjo priskrbel poravnavo za grehe ljudi. (Izaija 53:5, 10) Jezus je to, da mora umreti, brez dvoma razumel, zato je voljno dal »svojo dušo kot odkupnino za mnoge«. (Matej 20:28) Z žrtveno smrtjo je nepopolnim ljudem omogočil, da vzpostavijo dober odnos z Jehovom ter se rešijo greha in smrti. Njegova smrt nam daje priložnost, da dobimo nazaj to, kar sta Adam in Eva izgubila – možnost večno živeti v popolnih razmerah na zemlji. * (Razodetje 21:3, 4)

V tem sklopu člankov smo pregledali, kaj Sveto pismo govori o Jezusu – od kod je prišel, kako je živel in zakaj je umrl. To, da poznamo resnico o Jezusu, pa nam ne pomaga samo popraviti napačnih predstav o njem. Če bomo ravnali v skladu s temi dejstvi, bomo tudi blagoslovljeni – imeli bomo boljše življenje že sedaj, v prihodnosti pa večno življenje. V Svetem pismu piše, kaj moramo storiti, če želimo okusiti te blagoslove.

• Še bolje spoznati Jezusa Kristusa in njegovo vlogo v Jehovovem namenu. (JANEZ 17:3)

• Dokazovati svojo vero v Jezusa – s svojim načinom življenja kazati, da ga sprejemamo za Rešitelja. (JANEZ 3:36; APOSTOLSKA DELA 5:31)

Jehovove priče vam bodo z veseljem pomagali še bolje spoznati Jezusa Kristusa, Božjega »edinorojenega Sina«, po katerem lahko dobimo darilo – »večno življenje«. (Janez 3:16)