Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kdaj je bilo napisano Sveto pismo?

Kdaj je bilo napisano Sveto pismo?

Kdaj je bilo napisano Sveto pismo?

Sveto pismo je izjemna knjiga. Več kot tri milijarde ljudi jo ima za sveto. Do sedaj so natisnili približno 6.000,000.000 izvodov Svetega pisma (celega ali pa samo kakšen del) v več kot 2400 jezikih, zato velja za največjo uspešnico vseh časov.

ČEPRAV je Sveto pismo najbolj brana knjiga v zgodovini, pa obstaja veliko mnenj glede tega, kdaj je bila napisana, še posebej kdaj so bili napisani Hebrejski spisi, pogosto imenovani Stara zaveza. Morda ste o nekaterih takšnih teorijah brali v revijah in knjigah ali pa so o njih govorili strokovnjaki v dokumentarnih televizijskih oddajah. V nadaljevanju navajamo nekaj trditev, ki osvetljujejo nekatere trenutne poglede.

»Svetopisemske knjige so bile večinoma napisane med osmim in šestim stoletjem pr. n. št. oziroma v času prerokov Izaija in Jeremija.«

»V preteklih dveh stoletjih je večina biblicistov domnevala, da so bili Hebrejski spisi napisani in zbrani predvsem v perzijskem in helenističnem obdobju (od petega do drugega stoletja pr. n. št.)

»Vse knjige Hebrejskih spisov, kot jih poznamo danes, datirajo v helenistično obdobje (šele 2.–1. stoletje [pr. n. št.])

Kako bi moral kristjan, ki verjame, da so bili celotni Sveti spisi »navdihnjeni od Boga«, gledati na te nasprotujoče si trditve? (2. Timoteju 3:16) Da bi našli odgovor, si poglejmo obe plati medalje.

Svetopisemska kronologija

Hebrejski spisi vsebujejo številne kronološke podatke. Iz njih je razvidno, da so bile prve knjige teh spisov napisane v času Mojzesa in Jozueta, pred približno 3500 leti. * Samuel, David, Salomon in drugi so svoje knjige napisali v 11. stoletju pr. n. št. Nato so bile napisane zgodovinske, pesniške in preroške knjige, in sicer od devetega do petega stoletja pr. n. št.

Celotne prepise oziroma odlomke teh svetopisemskih knjig, razen Esterine knjige, so našli med Mrtvomorskimi zvitki. S pomočjo ogljika 14 (radioaktivni ogljik) in paleografije (veda o starih pisavah) so ugotovili, da najstarejši od teh zvitkov datirajo približno v čas med 200 in 100 pr. n. št.

Kaj pravijo kritiki

O svetopisemski kronologiji nekateri dvomijo predvsem zato, ker Sveto pismo zase trdi, da je navdihnjeno od Boga. Profesor Walter C. Kaiser ml. v svoji knjigi The Old Testament Documents o tem piše: »[Svetopisemsko] besedilo se je znašlo na zatožni klopi zato, ker zase trdi, da je navdihnjeno od Boga, in ker govori o čudežih in Bogu.« Strokovnjaki, ki ne verjamejo, da je Biblijo navdihnil Bog, pravijo, da bi jo morali presojati tako kritično kakor vsako drugo knjigo.

Nekaj časa so z Darwinovo teorijo o evoluciji pojasnjevali, da se je vera razvila iz preproste v zapleteno, iz animizma v politeizem in je na koncu dosegla svoj višek v monoteizmu. Ker najstarejše biblijske knjige opisujejo monoteistično čaščenje Boga, nekateri sklepajo, da so morale nastati veliko kasneje, kot trdijo.

Od takrat naprej Sveto pismo kritično presojajo na mnoge načine. V nekem novejšem slovarju Stare zaveze so na primer podrobni članki o kritiki ubeseditve, zgodovinski kritiki, literarno-pripovedni kritiki, zgodovini kritike Peteroknjižja, kritiki virov in kritiki tradicionalne zgodovine.

Čeprav so si strokovnjaki glede časa nastanka svetopisemskih knjig različnih mnenj, pa mnogi od njih soglašajo s teorijo, ki jo zagovarja profesor R. E. Friedman. Profesor takole pravi: »Starodavni pisci so več stoletij zapisovali poezijo, prozo in zakone. Nekateri so ta besedila zbrali in jih uporabili pri ustvarjanju Svetega pisma.«

Knjiga Faith, Tradition, and History razpravlja o številnih takšnih in drugačnih kritičnih pogledih na Sveto pismo. Na koncu pa povzema: »Čeprav so si strokovnjaki enotni v tem, da ne zaupajo Svetemu pismu, in so nadvse prepričani v svoje teorije, pa so zelo kritični do pogledov drug drugega.«

V zagovor svetopisemski kronologiji

Prve svetopisemske knjige so bile napisane na neobstojni material. Zato je nestvarno pričakovati, da bi kdaj našli prvotne rokopise oziroma zgodnje prepise iz časa Mojzesa, Jozueta, Samuela ali Davida. Vendar pa lahko podobno kot številni ugledni učenjaki in arheologi preučimo posredne zgodovinske dokaze, ki kažejo na to, da je razumno sprejeti svetopisemske kronološke podatke. Kaj nam povedo takšni dokazi? Poglejmo si nekaj primerov.

Ali so na starodavnem Bližnjem vzhodu pred 3500 leti, ko sta glede na Sveto pismo živela Mojzes in Jozue, že obstajala kakšna besedila? V starodavni Mezopotamiji in Egiptu so obstajala zgodovinska, verska, pravna in literarna besedila. Kaj pa lahko rečemo za besedila, ki so jih napisali Mojzes in drugi Izraelci? Dictionary of the Old Testament: Pentateuch odgovarja: »Nobenega razloga nimamo za dvom o tem, da so besedila v Kanaanu obstajala že v mlajši bronasti dobi [približno 1550–1200 pr. n. št.].« V njem še piše: »Glede na to, kar vemo o pisanju v starih časih, nimamo razlogov, da ne bi verjeli, da je Mojzes napisal besedila, za katera je rečeno, da jih je napisal on, in enako je z ostalimi besedili.« (2. Mojzesova 17:14; 24:4; 34:27, 28; 4. Mojzesova 33:2; 5. Mojzesova 31:24)

Ali se pisci Svetega pisma sklicujejo na starodavne vire? Da, nekateri se sklicujejo na »knjige«, denimo na državne dokumente, rodovniške zapise, zgodovinska dela ter rodovne in družinske dokumente. (4. Mojzesova 21:14; Jozue 10:13; 2. Samuelova 1:18; 1. kraljev 11:41; 2. kroniška 32:32)

Zakaj niso našli nobenega starodavnega svetopisemskega besedila, ki bi bilo starejše od Mrtvomorskih zvitkov? Revija Biblical Archaeology Review pojasnjuje: »Zapisi na papirusu in usnju se v Palestini povečini niso ohranili, razen tisti na zelo sušnih področjih, kot je na primer področje okoli Mrtvega morja. Ta materiala v vlažni zemlji razpadeta. To, da zapisov niso našli, torej ne pomeni, da niso obstajali.« Našli pa so na stotine glinenih pečatnih odtisov, s katerimi so pečatili dokumente. Zapisi, napisani na papirus in usnje, so zgoreli ali prepereli v vlažni zemlji, glineni pečatni odtisi pa so se ohranili. Ti pečatni odtisi segajo približno v čas med devetim in petim stoletjem pr. n. št.

Kako so se svetopisemski rokopisi ohranili? Knjiga The Bible as It Was pravi: »Zgodbe, psalme, zakone in prerokbe, ki jih danes poznamo kot del Svetega pisma, so potemtakem morali že v času nastajanja te knjige znova in znova prepisovati. [. . .] Če so ta besedila kar naprej prepisovali že med pisanjem Svetega pisma, je bilo to zato, ker so jih uporabljali; imela so pomembno mesto v vsakdanjem življenju. [. . .] Nihče se ne bi mučil s prepisovanjem besedil, če za to ne bi imel razloga.« (5. Mojzesova 17:18; Pregovori 25:1)

Prve svetopisemske knjige so tako prepisovali skoraj 1500 let, vse do prvega stoletja n. št. V knjigi On the Reliability of the Old Testament piše, da je k natančnemu prepisovanju spadalo »posodabljanje zastarelih slovničnih oblik in zapisa besed, kar je bila splošno razširjena navada na starodavnem Bližnjem vzhodu«. * Zaradi tega se poraja vprašanje, ali je kritika oblike in sloga napisanega besedila sploh upravičena.

Kdaj je bilo Sveto pismo napisano?

Ali je razumno vztrajati, da svetopisemske knjige niso bile napisane tako zgodaj, kot nekateri trdijo, samo zato, ker danes ni rokopisov iz časa Mojzesa, Jozueta, Samuela in drugih? Mnogi učenjaki se strinjajo, da samo zato, ker nimamo teh rokopisov, še ne moremo trditi, da niso obstajali. Ali bi se stvarno gledano besedila, napisana na neobstojnem materialu, sploh lahko ohranila? Po ocenah egiptologa K. A. Kitchena se denimo ni ohranil skoraj noben egipčanski papirus, ki je bil napisan pred grško-rimskim obdobjem.

Tisti, ki spoštujejo Sveto pismo, se lahko tudi vprašajo: »Kako je na Hebrejske spise gledal Jezus?« V takratnih dneh čas nastanka posameznih svetopisemskih knjig nikakor ni bil sporen. Jezus je očitno bil, podobno kot Judje na splošno, prepričan v verodostojnost kronoloških podatkov v Svetih spisih. Ali se je strinjal s takratnim splošno sprejetim mnenjem o tem, kdo so avtorji zgodnjih svetopisemskih knjig?

Jezus se je skliceval na Mojzesove spise. Omenil je denimo »Mojzesovo knjigo«. (Marko 12:26; Janez 5:46) Skliceval se je na pripovedi v 1. Mojzesovi knjigi (Matej 19:4, 5; 24:37–39), 2. Mojzesovi knjigi (Luka 20:37), 3. Mojzesovi knjigi (Matej 8:4), 4. Mojzesovi knjigi (Matej 12:5) in 5. Mojzesovi knjigi (Matej 18:16). Zase je rekel: »Mora [se] izpolniti vse, kar o meni piše v Mojzesovi postavi, Prerokih in Psalmih.« (Luka 24:44) Glede na to, da je Mojzesu in drugim priznaval avtorstvo, je bil nedvomno prepričan tudi o točnosti kronoloških podatkov v Hebrejskih spisih.

Kdaj je bilo torej Sveto pismo napisano? Ali je svetopisemska kronologija zanesljiva? Navedli smo mnoge kritične poglede učenjakov kot tudi svetopisemske podatke, posredne zgodovinske dokaze in Jezusov pogled. Ali boste s svojim odgovorom na ti vprašanji pokazali, da se strinjate z Jezusom, ki je v molitvi svojemu Očetu, Bogu Jehovu, rekel »Tvoja beseda je resnica«? (Janez 17:17)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 9 Več o svetopisemski kronologiji lahko najdete v knjigi Insight on the Scriptures, 1. zvezek, strani 447–467; izdali Jehovove priče.

^ odst. 23 Glej članek »Staroveški pisarji in Božja Beseda« v Stražnem stolpu, 15. marec 2007, na straneh 18–20.

[Shema/slike na straneh 20–23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

(Časovna premica prikazuje, kdaj približno je bila dokončana posamezna svetopisemska knjiga.)

2000 pr. n. št.

1800

[Slika]

Besedila egipčanskih pisarjev segajo v čas pred Mojzesom.

[Vir slike]

© DeA Picture Library / Art Resource, NY

1600

[Slika]

Mojzes je 1. Mojzesovo knjigo dokončal leta 1513 pr. n. št. Napisal jo je na neobstojni material.

1. Mojzesova 1513 pr. n. št.

Jozue

1400

1200

Samuel

1000 pr. n. št.

[Slika]

Ohranilo se je na stotine glinenih pečatnih odtisov.

(900–500 pr. n. št.)

Jona

800

Izaija

600

Jeremija

Daniel

[Slika]

Zložen papirusni dokument, zavezan z vrvico in zapečaten z glinenim pečatom.

(449 pr. n. št.)

[Vir slike]

Brooklyn Museum, Bequest of Theodora Wilbour from the collection of her father, Charles Edwin Wilbour.

400

200

[Slika]

Mrtvomorski zvitki so bili zaviti v laneno platno in shranjeni v vrčih. So najstarejša ohranjena svetopisemska besedila, kar so jih do sedaj našli.

(200–100 pr. n. št.)

[Vir slike]

Shrine of the Book, Photo © The Israel Museum, Jerusalem