Biblija spreminja življenja

KAKO je neko dekle, ki je imelo nesrečno otroštvo, našlo pravi smisel v življenju? Kaj je spodbudilo nasilnega političnega upornika, da je postal miroljuben oznanjevalec dobre novice? To boste izvedeli ob branju naslednjih zgodb.

»Hrepenela sem po ljubezni in toplini.« (INA LEŽNINA)

LETO ROJSTVA: 1981

DRŽAVA ROJSTVA: RUSIJA

PRETEKLOST: NESREČNO OTROŠTVO

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodila sem se gluha in tudi starša sta gluha. Prvih šest let mojega življenja je bilo prijetnih. Nato sta se starša razvezala. Čeprav sem bila še majhna, sem razumela, kaj pomeni razveza, in vse skupaj me je globoko prizadelo. Po razvezi sta oče in starejši brat ostala v Troicku, z mamo pa sva se preselili v Čeljabinsk. Čez čas se je mama ponovno poročila. Očim je bil alkoholik in pogosto naju je pretepal.

Leta 1993 je moj ljubljeni starejši brat utonil. Ta nesreča je bila za našo družino velik šok. Mama je pričela piti in potem me je poleg očima tudi ona fizično zlorabljala. Pričela sem iskati boljše življenje. Hrepenela sem po ljubezni in toplini. Obiskovala sem različne cerkve, da bi našla tolažbo, vendar brezuspešno.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Ko sem bila stara 13 let, mi je sošolka, ki je bila Jehovova priča, povedala nekaj zgodb iz Svetega pisma. Všeč mi je bilo spoznavati svetopisemske osebe, kot sta bila Noe in Job, ki sta kljub težkim okoliščinam služila Bogu. Kmalu sem pričela preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami in obiskovati njihove shode.

S preučevanjem Svetega pisma sem se naučila mnogo lepih resnic. Ganjena sem bila, ko sem izvedela, da ima Bog ime. (Psalm 83:18) Name je naredilo vtis, ko sem videla, kako natančno je v Svetem pismu napovedano stanje, ki bo vladalo »v zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1–5) Navdušena sem bila, ko sem izvedela za upanje na vstajenje mrtvih. Samo pomislite, zopet bom videla svojega brata! (Janez 5:28, 29)

Vendar nad novoodkritimi resnicami niso bili vsi tako navdušeni kot jaz. Mama in očim sta bila do Jehovovih prič sovražno nastrojena. Pritiskala sta, da bi nehala preučevati Sveto  pismo. Toda rada sem imela to, kar sem se učila, in nisem nameravala opustiti preučevanja.

Ni mi bilo lahko spoprijeti se z nasprotovanjem moje družine. Ponovni šok sem doživela, ko je utonil tudi moj mlajši brat, ki je z menoj obiskoval shode Jehovovih prič. Toda Priče so mi vedno stali ob strani. Med njimi sem našla ljubezen in toplino, po katerih sem hrepenela celo življenje. Vedela sem, da mora biti to prava vera. Leta 1996 sem se krstila in tako postala Jehovova priča.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Zadnjih šest let sem poročena s čudovitim moškim po imenu Dmitrij. Skupaj služiva v podružničnem uradu Jehovovih prič v Sankt Peterburgu. Čez čas sta starša spremenila stališče do mojega verovanja in se omehčala.

Tako hvaležna sem, da poznam Jehova! Služenje njemu daje mojemu življenju pravi smisel.

»Mučila so me mnoga vprašanja.« (RAUDEL RODRÍGUEZ RODRÍGUEZ)

LETO ROJSTVA: 1959

DRŽAVA ROJSTVA: KUBA

PRETEKLOST: POLITIČNI UPORNIK

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodil sem se v Havani na Kubi. Živeli smo v revni soseski, v kateri so bili ulični pretepi zelo pogosti. Med odraščanjem sem se pričel zanimati za judo in druge borilne veščine.

V šoli sem se pridno učil, zato so me starši spodbudili, da sem se vpisal na univerzo. Med študijem sem prišel do prepričanja, da bi se politični sistem v državi moral spremeniti.  Odločil sem se za upor. S sošolcem sva napadla policista, ker sva mu hotela ukrasti pištolo. Policist je v spopadu utrpel hude poškodbe glave. Zaradi napada sva pristala v zaporu in bila obsojena na smrt pred strelskim vodom. Imel sem šele 20 let in zrl sem smrti v oči.

V samoti zaporniške celice sem vadil, kako se bom obnašal pred strelskim vodom. Nisem želel pokazati, da me je strah. To pa ni bilo vse. Mučila so me mnoga vprašanja. Spraševal sem se: Zakaj je na svetu toliko krivic? Ali s tem življenjem vse mine?

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Smrtno kazen so nama navsezadnje spremenili v 30-letno zaporno kazen. Ravno takrat sem spoznal Jehovove priče, ki so bili zaprti zaradi verskega prepričanja. Njihovo pogumno, vendar miroljubno vedenje je name naredilo velik vtis. Kljub temu da so bili po krivem zaprti, niso gojili jeze ali bili zagrenjeni.

Priče so me seznanili s tem, da ima Bog namen s človeštvom. Iz Svetega pisma so mi pokazali, da bo Bog zemljo spremenil v raj, v katerem ne bo kriminala in krivic. Naučili so me, da bodo na zemlji dobri ljudje, ki bodo v popolnih razmerah živeli večno. (Psalm 37:29)

Kar so me Priče učili, mi je bilo všeč, toda moja osebnost je imela kaj malo skupnega z njihovo. Zdelo se mi je nemogoče, da bi bil lahko kdaj politično nevtralen ali da bi bil zmožen nastaviti drugo lice. Zato sem se odločil, da bom sam zase bral Sveto pismo. Ko sem ga prebral, sem ugotovil, da so Jehovove priče edini, ki ravnajo tako kakor zgodnji kristjani.

Iz preučevanja Svetega pisma sem spoznal, da moram v življenju narediti nekaj korenitih sprememb. Na primer, opustiti sem moral grdo govorjenje, saj sem po navadi uporabljal veliko kletvic. Prav tako sem moral prenehati kaditi. Postati pa sem moral tudi politično nevtralen. Teh sprememb mi ni bilo lahko narediti, toda z Jehovovo pomočjo mi je nazadnje le uspelo.

Najtežje mi je bilo naučiti se obvladovati jezo. Še vedno molim za samoobvladanje v zvezi s tem. V veliko pomoč so mi svetopisemski stavki, kot denimo Pregovori 16:32, kjer beremo: »Kdor je počasen za jezo, je boljši od mogočnega človeka, in kdor ima svojega duha v oblasti, je boljši od tistega, ki osvoji mesto.«

Leta 1991 sem se v zaporu krstil kot Jehovova priča. Krst je potekal v sodu, polnem vode. Naslednje leto nas je nekaj zapornikov bilo izpuščenih. Poslali so nas v Španijo, ker smo tam imeli sorodnike. Ko sem prišel tja, sem nemudoma pričel obiskovati shode Jehovovih prič. Priče so me sprejeli, kakor če bi bil med njimi že leta. Pomagali so mi, da sem lahko začel na novo.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Zdaj sem srečen človek. Skupaj z ženo in najinima hčerkama služim Bogu. Prednost imam, da lahko večino svojega časa namenjam temu, da druge poučujem o Svetem pismu. Včasih se spomnim na tistega mladeniča, ki je zrl smrti v oči, nato pa se zavem, koliko sem pridobil od takrat. Poleg tega da živim, imam tudi upanje. Veselim se obljubljenega raja, ko bo vladala pravica in tudi »smrti ne bo več«. (Razodetje 21:3, 4)

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

»Ganjena sem bila, ko sem izvedela, da ima Bog ime.«

[Slika na strani 20]

Z možem se veseliva, da lahko gluhim pričujeva s pomočjo publikacij v znakovnem jeziku.