Kdo je bil Abraham?

LE MALOKDO je tako zelo vplival na svetovne religije. Abrahama * močno spoštujejo judje, muslimani in kristjani. Zanj pravijo, da je »velikan v Svetih spisih« in »občudovanja vreden zgled vere«. V Svetem pismu je imenovan »oče vseh tistih, ki verujejo«. (Rimljanom 4:11)

Zakaj je Abraham tako zelo spoštovan? Ta mož je nekaj posebnega v tem, da je edini, ki ga Sveto pismo neposredno omenja kot Božjega prijatelja. (Izaija 41:8; Jakob 2:23)

Toda drugače je bil Abraham navaden človek, prav kakor smo mi. Veliko problemov, s katerimi se je moral ubadati, je bilo takšnih, kot jih imamo mi danes, in Abraham se je z njimi uspešno spoprijel. Ali bi radi izvedeli, kako mu je uspelo? Poglejmo si, kaj Sveto pismo odkriva o tem izjemnem človeku.

Okolje, ki ga je izoblikovalo

Abraham se je rodil leta 2018 pr. n. št. in je odraščal v Uru. (1. Mojzesova 11:27–31) To mesto je bilo veliko in cvetoče. V njem je bilo močno razširjeno malikovalstvo. Med tistimi, ki so častili razne malike, je bil morda tudi Abrahamov oče Terah. (Jozue 24:2) Kljub temu se je Abraham odločil častiti samo Jehova, * ne pa nežive malike drugih bogov.

Kako to, da je Abraham sprejel takšno odločitev? Prvih 150 let njegovega življenja je sovpadalo z življenjem Noetovega sina Sema. Če se je družil s tem veliko starejšim možem, kako je to morda vplivalo nanj? Abraham je morda neposredno od njega izvedel, kako je bilo preživeti potop, ki je zajel ves svet. Poleg tega je verjetno izvedel, kako pomembno je častiti Jehova, Boga, ki je poskrbel, da so Sem in drugi družinski člani ostali pri življenju.

Najsibo da je Abraham izvedel za pravega Boga od Sema ali kako drugače, se je na to pozitivno odzval. Ko je Jehova, »ki preiskuje srca,« opazoval Abrahama, je v njem videl nekaj dobrega, in je poskrbel, da je tisto dobro še naprej rastlo. (Pregovori 17:3; 2. kroniška 16:9)

Njegovo življenje

Abraham je živel polno in vznemirljivo življenje, ki marsikdaj ni bilo lahko, toda nikoli nesmiselno. Razmislite o nekaterih stvareh, ki jih je doživel.

▪ Ko je Abraham živel v Uru, mu je Bog naročil, naj zapusti rodni kraj in se poda v deželo, ki mu jo bo pokazal. Abraham in Sara nista poznala vseh podrobnosti – kam gresta ali zakaj jima je Bog to naročil – vendar sta vseeno ubogala. Nazadnje sta kot tujca živela v šotorih v kanaanski deželi, in to do konca življenja. (Apostolska dela 7:2, 3; Hebrejcem 11:8, 9, 13)

▪ Ko sta bila Abraham in Sara še brez otrok, je Jehova obljubil, da bo iz Abrahama izšel velik narod. Jehova je še dejal, da bodo po njem blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji. (1. Mojzesova 11:30; 12:1–3) To obljubo je kasneje ponovil. Abrahamu je rekel, da bo njegovo potomstvo mnogoštevilno, kakor so zvezde na nebu. (1. Mojzesova 15:5, 6)

 ▪ Ko je bilo Abrahamu 99 let, Sara pa se je približevala 90. letu, je Jehova obljubil, da bosta dobila sina. S človeškega stališča se to ni zdelo verjetno, vendar sta Abraham in Sara kmalu spoznala, da Jehovu ni nič nemogoče. (1. Mojzesova 18:14) Abraham je leto kasneje, ko je imel 100 let, dobil sina in ga poimenoval Izak. (1. Mojzesova 17:21; 21:1–5) Bog je izrecno obljubil, da bo po Izaku človeštvo zelo blagoslovljeno.

▪ Jehova je leta pozneje od Abrahama zahteval nekaj zelo nenavadnega: prosil ga je, naj žrtvuje svojega ljubljenega sina Izaka, čeprav mladenič še ni bil poročen in ni imel otrok. * Misel na to, da bo izgubil sina, ga je gotovo bolela, vendar je pripravil vse potrebno, da izpolni Jehovovo zahtevo in žrtvuje Izaka. Trdno je bil prepričan, da Bog lahko obudi njegovega sina, če bi bilo to potrebno za izpolnitev Njegovih obljub. (Hebrejcem 11:19) V odločilnem trenutku – ko je bil Abraham tik pred tem, da žrtvuje svojega sina – je Bog posredoval in obvaroval Izakovo življenje. Jehova je Abrahama pohvalil za njegovo izredno poslušnost. Nato mu je ponovil obljube, ki jih je dal že prej. (1. Mojzesova 22:1–18)

▪ Abraham je pri 175 letih zaspal v smrt. Sveto pismo pravi, da je »umrl v visoki starosti«, in dodaja, da je bil »star in zadovoljen«. (1. Mojzesova 25:7, 8) Abraham je tako doživel izpolnitev še ene obljube, ki mu jo je dal Bog, namreč da bo užival dolgo življenje in bo umrl v miru. (1. Mojzesova 15:15)

Njegova zapuščina

Abraham ni le verska ali zgodovinska oseba iz daljne preteklosti. Njegova zgodba živi vse do danes in v njej najdemo marsikaj, kar lahko posnemamo. (Hebrejcem 11:8–10, 17–19) Preglejmo štiri lepe lastnosti, ki jih je imel Abraham. Začeli bomo z lastnostjo, po kateri je bil verjetno najbolj znan – z vero.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 4]

Pomemben človek v svetopisemski zgodovini

Sveto pismo v prvih desetih poglavjih 1. Mojzesove knjige govori o življenju nekaterih vernih ljudi, med drugim o Abelu, Enohu in Noetu. Vendar pa večino naslednjih 15 poglavij posveti življenju enega človeka – Abrahama.

Poleg tega so v zvezi z Abrahamom prvič omenjeni nekateri zelo pomembni svetopisemski koncepti. Tako je na primer v Abrahamovi zgodbi:

▪ Bog prvič omenjen kot ščit oziroma kot tisti, ki varuje svoje služabnike (1. Mojzesova 15:1; glej 5. Mojzesova 33:29; Psalm 115:9; Pregovori 30:5);

▪ prvič omenjena vera v Boga (1. Mojzesova 15:6);

▪ prvič omenjena beseda prerok (1. Mojzesova 20:7);

▪ prvič omenjena starševska ljubezen (1. Mojzesova 22:2).