DOLGOVI lahko zrahljajo družinske vezi ali pa jih celo pretrgajo. Raziskovalec Jeffrey Dew je denimo ugotovil, da pari, ki so zadolženi, preživljajo manj časa skupaj, se večkrat prepirajo in so manj srečni. Prepiri zaradi dolgov in denarja so v primerjavi s prepiri zaradi česar koli drugega dolgotrajnejši, poleg tega s seboj prinašajo več vpitja in udarcev in zanje je več verjetnosti, da bodo prešli še na kako drugo področje. Potemtakem ni nič čudnega, da so marsikje nesoglasja glede denarja vodilni vzrok za razvezo.

Veliki dolgovi povzročajo tudi zdravstvene težave, kot so nespečnost, glavobol, bolečine v trebuhu, srčni infarkt in depresija. Marta, ki je poročena, pravi: »Moj mož Luís je bil zaradi dolgov v tako hudi depresiji, da je večino dneva prespal. Moški, na katerega sem se lahko vedno zanesla, mi sedaj ni nudil več nobene opore.« Za nekatere stres postane neznosen. Na primer, poročilo za BBC pravi, da je neka ženska v jugovzhodni Indiji naredila samomor, ker ni mogla več odplačevati posojila, ki je v skupni vrednosti znašalo 662 evrov. Ta denar si je izposodila zato, da bi plačala zdravljenje svojih otrok.

 Kaj, če je vaša družina pod stresom zaradi dolgov? Poglejmo si nekaj običajnih izzivov, s katerimi se srečujejo zadolženi pari, in svetopisemska načela, ki vam lahko pomagajo biti kos tem izzivom.

»Ženo sem obtoževal, da je zapravljiva,« priznava Lukasz, »ona pa se je pritoževala, da bi nama šlo čisto v redu, če bi le imel skozi celo leto dovolj dela.« Kako lahko zakonca preprečita, da bi se zaradi dolgov oddaljila drug od drugega?

Ključ do uspeha: Skupaj se lotite reševanja dolgov.

Nič ne boste dosegli, če boste stresali jezo na svojega zakonca – tudi če za nastali dolg niste sami krivi. Sedaj je verjetno bolj kot kdaj prej dobro, da upoštevate nasvet iz Efežanom 4:31, kjer piše: »Naj od vas izginejo vsakršna zlohotna zagrenjenost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje z vso hudobnostjo vred.«

Lotite se dolgov, ne pa drug drugega. Stephanos opisuje, kako sta se z ženo spopadla z dolgom: »Na dolg sva gledala kot na skupnega sovražnika.« Takšno sodelovanje je v skladu z besedami iz Pregovorov 13:10: »Kdor je prevzeten, zgolj neti prepire, tisti, ki se med seboj posvetujejo, pa so modri.« Ne bodite prevzetni, tako da bi zadeve vzeli v svoje roke, temveč se raje odkrito pogovorite o finančnih težavah in se s skupnimi močmi spoprimite z njimi.

V to lahko vpletete tudi svoje otroke. Edgardo iz Argentine opisuje, kako so se v njegovi družini lotili problema: »Sin si je želel novo kolo, vendar sva mu pojasnila, zakaj si ga ne moremo privoščiti. Dobil je kolo svojega dedka in zelo rad se je vozil z njim. Spoznal sem, kako pomembno je, da sodelujemo kot družina.«

»S svojim poslom sem si nakopal velik dolg, zaradi finančne krize v Argentini pa se je vse skupaj še poslabšalo,« se spominja Enrique. »Potem je moja žena morala na operacijo. Zdelo se mi je, da se ne bomo mogli nikoli izkopati iz dolgov – kot da bi se ujeli v pajkovo mrežo.« Roberto iz Brazilije je v nekem poslu izgubil vse svoje prihranke in je bil zadolžen pri 12 bankah. Takole pravi: »Bilo me je tako sram, da si skoraj nisem upal stopiti pred prijatelje. Počutil sem se kot zguba.«

Kaj lahko naredite, če ste zaradi dolga malodušni, se čutite krive ali vas je sram?

Ključ do uspeha: Prevzemite nadzor nad svojimi financami. *

1. Sestavite proračun. Dva tedna ali morda mesec dni, če je bolj praktično, vodite evidenco vseh dohodkov in odhodkov. K temu dodajte še stroške, ki se morda pojavijo redkeje (na primer davki, zavarovanje ali oblačila), in zanje skušajte voditi povprečno mesečno evidenco.

2. Povečajte dohodke. Morda bi lahko v svoji trenutni službi delali v dodatni izmeni, se lotili sezonskega dela, inštruirali ali iz svojega konjička naredili domačo obrt. Toda pozor: Pazite, da vam delo ne bo kradlo časa za pomembnejše stvari, kot so vaše duhovne dejavnosti.

3. Zmanjšajte stroške. Izdelke kupite samo, če jih potrebujete, in ne zgolj zato, ker so na razprodaji. (Pregovori 21:5) »Dobro je odlašati z nakupom,« pravi prej omenjeni Enrique, »saj ti to pomaga uvideti, ali stvar zares potrebuješ ali pa si jo le želiš.« Sledi nekaj dodatnih nasvetov.

• Dom: Če je mogoče, se preselite v manjše stanovanje z nižjimi mesečnimi stroški.  Zmanjšajte stroške komunalnih storitev, tako da varčujete z elektriko in vodo ter ogrevanjem.

• Hrana: Namesto da se redno prehranjujete v restavracijah, si doma pripravite kosilo ali prigrizek in ga vzemite s seboj. Kupujte hrano, ki je v akciji, in izkoristite še kakšne druge ugodnosti ob nakupu. »Pri nakupu sadja in zelenjave prihranim tako, da kupujem na tržnici, tik preden jo zaprejo,« pravi Joelma iz Brazilije.

• Prevoz: Prodajte vozila, ki jih ne potrebujete, in vzdržujte tista, ki jih imate, namesto da jih hitro menjate za novejša. Vozite se z javnimi prevoznimi sredstvi ali pojdite peš, kadar koli je to mogoče.

Ko boste zmanjšali stroške, boste pripravljeni, da kar najbolje uporabite denar, ki ga še imate na voljo.

4. Analizirajte svoje dolgove in ukrepajte. Najprej za vsak dolg ugotovite, kolikšni sta obrestna mera in provizija, kakšne so posledice, če je plačilo zakasnelo ali neizvršeno. Skrbno preberite pogoje za najem posojila oziroma besedilo na računu, saj upniki utegnejo zavajati. Na primer, neko ameriško podjetje, ki daje kratkoročna posojila, je trdilo, da ima 24-odstotno obrestno mero, v resnici pa je ta bila več kot 400-odstotna.

Nato določite vrstni red odplačevanja dolgov. Ena možnost je, da najprej poravnate dolgove z najvišjo obrestno mero. Druga je, da najprej poravnate manjše dolgove, saj vam utegne to, da mesečno prejmete manj računov, dvigniti moralo. Če imate posojila z visoko obrestno mero, bo morda dobro, da vzamete še eno posojilo z nižjo obrestno mero, zato da jih poravnate.

In nenazadnje, če ne morete poravnati svojih obveznosti, se skušajte z upniki dogovoriti za nove pogoje odplačevanja svojih dolgov. Lahko prosite za odlog plačila ali nižjo obrestno mero. Nekateri upniki vam bodo morda celo pripravljeni zmanjšati dolg, če lahko v celoti nemudoma odplačate manjši znesek. Pošteno in spoštljivo pojasnite svoj finančni položaj. (Kološanom 4:6; Hebrejcem 13:18) Kakršne koli dogovore zapišite. Tudi če vam takoj ne prisluhnejo, bodite pripravljeni vztrajno prositi za pomoč. (Pregovori 6:1–5)

Seveda boste morali biti stvarni, da bi lahko modro ravnali z denarjem. Celo najboljši načrti se lahko izjalovijo zaradi dejavnikov, na katere ne morete vplivati, saj si denar pogosto »naredi peruti, podobne orljim, in zleti proti nebu«. (Pregovori 23:4, 5)

Prizadevanje, da bi se znebili dolgov, lahko zasenči druga pomembnejša področja v življenju. Georgios pravi: »Največji problem je bilo to, da se je vse v našem življenju vrtelo okoli dolgov. Stvari, ki bi morale imeti prednost, smo potisnili v ozadje.«

Ključ do uspeha: Ohranite uravnovešen pogled na denar.

Kljub temu, da ste dali vse od sebe, boste morali dolgove morda odplačevati več let. Medtem se lahko odločite, kako boste gledali na svoje okoliščine. Namesto da ste obsedeni z denarjem oziroma s tem, da ga nimate, je pametneje upoštevati naslednji biblijski nasvet: »Če imamo torej hrano, obleko in streho nad glavo, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Timoteju 6:8)

Če se ne boste obremenjevali s svojim finančnim stanjem, boste lažje »ugotovili, kaj je pomembnejše«. (Filipljanom 1:10) Med »pomembnejše« spada vaše prijateljstvo z Bogom in družino. Prej omenjeni Georgios pravi: »Čeprav še nismo v celoti poravnali dolgov, ti niso več osrednji del našega življenja. Najin zakon je srečnejši, odkar se več ukvarjava z otroki in drug z drugim ter z duhovnimi dejavnostmi.«

Dolgovi ustvarjajo stres, spoprijemanje z njimi pa terja požrtvovalnost, vendar so rezultati vredni truda. Andrzej iz Poljske priznava: »Ko sem izvedel, da je bila moja žena porok sodelavki, ki si je izposodila veliko vsoto denarja, nato pa izginila, ne da bi odplačala dolg, je bilo ozračje doma, milo rečeno, napeto.« Ko se ozre nazaj na to, kako sta se z ženo lotila problema, pravi: »Pravzaprav sva se še bolj zbližala – ne zaradi problema samega, temveč zato, ker sva ga skupaj rešila.«