ALI SE, če imate otroke, tudi vi kdaj tako počutite? Morda ste se tudi sami kdaj znašli v podobnih okoliščinah. Ali ste se takrat spraševali, kako naj bi disciplinirali svojega otroka in ali je to sploh potrebno? Ali je napačno, če starši disciplinirajo svoje otroke?

V Bibliji beseda, ki je prevedena z »discipliniranje«, ne pomeni zgolj kaznovanja. Nanaša se predvsem na poučevanje, vzgajanje in opominjanje. Nikoli ni povezana z zlorabo ali krutostjo. (Pregovori 4:1, 2)

Starševsko discipliniranje lahko primerjamo z vrtnarjenjem. Vrtnar pripravi zemljo, zaliva in gnoji rastlino ter jo ščiti pred mrčesom in plevelom. Ko rastlina nekoliko zraste, jo mora vrtnar morda obrezati, da bi ji pomagal rasti v pravo smer. Zaveda se, da bo rastlina lahko zdrava le, če bo nad njo bdel s skrbno izbrano kombinacijo metod. Tudi starši skrbijo za svoje otroke v mnogih pogledih. Podobno kakor vrtnar obrezuje rastlino, morajo starši občasno disciplinirati svoje otroke – že od začetka popravljati njihova slaba nagnjenja in jim pomagati rasti v pravo smer. Vendar pa mora biti obrezovanje pravilno opravljeno, da ne bi rastlina utrpela trajne škode. Enako morajo tudi starši otroka disciplinirati ljubeče in skrbno.

Bog Jehova, ki se nam razodeva po straneh Svetega pisma, je staršem v tem pogledu zelo dober zgled. Svoje poslušne častilce na zemlji disciplinira oziroma opominja tako učinkovito in prijetno, da lahko takšno discipliniranje dejansko vzljubijo. (Pregovori 12:1) Oprimejo se ga in ga ne izpustijo. (Pregovori 4:13) Tudi vi boste lahko svojemu otroku pomagali, da se bo na discipliniranje pozitivno odzval, če boste skrbno posnemali tri ključne značilnosti Božjega discipliniranja. Njegovo discipliniranje je 1. ljubeče, 2. razumno in 3. dosledno.

Temelj in motivacijska sila Božjega discipliniranja je ljubezen. V Svetem pismu piše: »Kogar namreč Jehova ljubi, tega opominja, tako kakor oče sina, katerega ima rad.« (Pregovori 3:12) Poleg tega je Jehova »usmiljen in milostljiv, počasen za jezo«. (2. Mojzesova 34:6) Zato do ljudi ni nikoli nasilen oziroma krut. Niti se ne zateka h grobim besedam, k stalnemu kritiziranju ali žaljivemu sarkazmu, kar lahko rani kakor »meč«. (Pregovori 12:18)

Starši se seveda ne morejo tako popolnoma obvladati, kakor se lahko Bog. Včasih bo otrok vašo potrpežljivost preizkusil do konca. Vendar tudi takrat ne pozabite, da je kaznovanje, ki je posledica jeze, ponavadi kruto, pretirano in ne obrodi želenih sadov. Poleg tega kaznovanje, ki ga vzgibava jeza ali razočaranje, sploh ni discipliniranje. Je enostavno izguba kontrole nad samim seboj.

Če pa po drugi strani otroka disciplinirate ljubeče in kontrolirano, bodo rezultati verjetno boljši. Poglejmo si, kako sta se na ravnanje svojih otrok odzvala George in Nicole, dva od staršev, ki smo jih omenili na začetku članka.

»Ko je Jordan končno prišel domov, je v naju z ženo kar vrelo od jeze, vendar sva se obvladala in prisluhnila njegovemu pojasnilu. Ker je bilo že zelo pozno, sva se odločila, da se bomo o zadevi pogovorili zjutraj. Zatem smo skupaj molili in odšli v posteljo. Naslednjega dne sva se z njim o dogodku veliko lažje mirno pogovorila in dosegla njegovo srce. Rade volje se je strinjal z omejitvami, ki sva mu jih postavila, in je bil pripravljen prevzeti odgovornost za svoje ravnanje. K sreči sva vedela, da se ni dobro preveč hitro odzvati, kadar je človek razburjen, saj to ne obrodi želenih rezultatov. Kadar sva sinu najprej prisluhnila, so se stvari običajno zelo dobro iztekle.« (George)

»Bila sem zgrožena, ko sem videla, kako brezčutno je moj sin prizadejal bolečino svoji sestri. Ker sem bila preveč jezna, da bi lahko sprejela kako razumno odločitev, ga nisem kar takoj kaznovala, temveč sem ga poslala v njegovo sobo. Ko sem se umirila, sem mu odločno povedala, da nasilja ne bom dopuščala, in mu skušala pojasniti, kakšno bolečino je prizadejal svoji sestri. Ta pristop se je pri njem zelo dobro obnesel. Sestri se je opravičil in jo objel.« (Nicole)

 Primerno discipliniranje torej celo takrat, ko zajema kaznovanje, temelji na ljubezni.

Jehovovo discipliniranje je vedno »primerno«. (Jeremija 30:11; 46:28) V mislih ima prav vse okoliščine, tudi tiste, ki niso tako očitne. Kako ga lahko starši posnemajo? Stephen, ki smo ga omenili na začetku, pojasnjuje: »Čeprav sva bila zelo prizadeta in nisva mogla razumeti, zakaj Natalie vztrajno zanika, da je ukradla prstan, sva skušala imeti v mislih njeno starost in zrelost.«

Nicolin mož Robert prav tako skuša upoštevati vse okoliščine. Kadar se otroka neprimerno vedeta, se vpraša: »Ali se je to zgodilo prvič ali pa je otrok to negativno lastnost že večkrat pokazal? Ali je utrujen oziroma se ne počuti dobro? Ali je njegovo vedenje pokazatelj kakega drugega problema?«

Razumni starši se zavedajo tudi tega, da otroci niso miniaturni odrasli. Krščanski apostol Pavel je napisal: »Ko sem bil še majhen otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok.« (1. Korinčanom 13:11) Robert pravi: »Če se spomnim na to, kaj vse sem sam počel, ko sem bil še deček, potem na stvari lažje gledam iz pravega zornega kota in se ne odzovem preburno.«

Zelo pomembno je, da ste v svojih pričakovanjih stvarni in da obenem ne opravičujete napačnega ravnanja ali stališč. Če boste upoštevali otrokove sposobnosti, omejitve in druge okoliščine, potem ga boste zagotovo disciplinirali uravnovešeno in razumno.

V Malahiju 3:6 piše: »Jaz sem Jehova, jaz se ne spreminjam.« Božji služabniki se zanašajo na to in zaradi tega imajo občutek varnosti. Tudi otroci potrebujejo občutek varnosti, ki ga daje dosledno discipliniranje. Če svoja merila spreminjate glede na počutje, bo vaš otrok lahko zaradi tega zmeden in razočaran.

Spomnite se, da je Jezus rekel: »Naj vaš ‚da‘ pomeni da in vaš ‚ne‘ naj pomeni ne.« Te besede veljajo tudi za vzgojo otrok. (Matej 5:37) Skrbno razmislite, preden otroku zagrozite z vzgojnim ukrepom, za katerega že vnaprej veste, da ga ne boste izvršili. Če otroka opozorite, da bo za neprimerno vedenje kaznovan, to vsekakor izpolnite.

Za dosledno discipliniranje je zelo pomembno, da starša med seboj dobro komunicirata. Robert pojasnjuje: »Če otrokom uspe, da me pregovorijo v nekaj, česar jim moja žena predtem ni dovolila in jaz tega nisem vedel, vzamem besedo nazaj in podprem ženino odločitev.« Kadar starša nista soglasna glede tega, kako bi rešila neko težavo, je najbolje, da se o različnih pogledih pogovorita na samem in sprejmeta odločitev, s katero se oba strinjata.

Če boste posnemali Jehovovo ljubeče, razumno in dosledno discipliniranje, ste lahko prepričani, da boste svojim otrokom koristili. Z ljubečim vodstvom jim boste lahko pomagali odrasti v zrele, odgovorne in uravnovešene ljudi. Zares je tako, kakor piše v Svetem pismu: »Otroka vzgajaj v skladu s pravo potjo; tudi ko se bo postaral, ne bo skrenil z nje.« (Pregovori 22:6)