»BOG je duh«, zato je neviden človeškim očem. (Janez 4:24) Vendar pa najdemo v Svetem pismu zapise o tem, da so nekateri ljudje v nekem smislu videli Boga. (Hebrejcem 11:27) Kako je to mogoče? Ali res lahko vidimo »nevidnega Boga«? (Kološanom 1:15)

Naš položaj bi lahko primerjali s položajem človeka, ki je že od rojstva slep. Ali mu slepota popolnoma preprečuje, da bi razumel svet okoli sebe? Niti ne. Slep človek sprejema informacije na različne načine, kar mu omogoča, da zaznava ljudi, predmete in dogajanje okoli sebe. »Človek ne gleda z očmi,« je rekel neki slep človek. »Gleda z umom.«

Podobno tudi Boga ne moremo videti s fizičnimi očmi, lahko pa ga vidimo z »očmi svojega srca«. (Efežanom 1:18) V nadaljevanju so opisani trije načini, kako lahko to storimo.

Slep človek ima pogosto zelo izostren sluh in tip. Ta čuta mu pomagata zaznavati stvari, ki jih ne vidi. Podobno tudi mi s svojimi fizičnimi čutili zaznavamo svet okoli sebe in tako spoznavamo nevidnega Boga, ki je ta svet ustvaril. »Njegove nevidne lastnosti [. . .] so namreč jasno razvidne od ustvaritve sveta naprej, saj jih je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil.« (Rimljanom 1:20)

Razmislimo denimo o našem domu, zemlji. Narejena je bila tako edinstveno, da lahko v življenju uživamo in ne zgolj preživimo. Razveselimo se, ko začutimo pihljanje nežnega vetriča oziroma božanje toplih sončnih žarkov, ko okusimo sočen sadež ali pa poslušamo pomirjujoče ptičje petje. Ali nam vsa ta darila ne odkrivajo, da je naš Stvarnik pozoren, nežen in radodaren?

Kaj se lahko naučimo o Bogu iz tega, kar vidimo v fizičnem vesolju? Vesolje nam med drugim odkriva Božjo moč. Nedavne znanstvene raziskave niso pokazale le tega, da se vesolje širi, ampak tudi, da se širi hitreje kot kadar koli doslej! Ko boste ponoči zrli v nebo, se vprašajte: »Od kod prihaja energija, ki je potrebna za to, da se vesolje širi, in to vedno hitreje?« Iz Svetega pisma spoznamo, da ima Stvarnik obilo energije. (Izaija 40:26) Iz Božjega stvarstva pa vidimo, da je Bog vsemogočen, da je »vzvišen [. . .] v moči«. (Job 37:23)

Mama dveh skoraj slepih otrok pravi: »Govor je pri njunem učenju eden od najpomembnejših dejavnikov. Povedati jima moraš vse, kar vidiš in slišiš, [in] ko smo zunaj našega doma, moraš to početi ves čas. Postaneš njune oči.« Enako tudi »Boga ni še nikoli nihče videl«, vendar pa nam ga je oznanil Božji sin Jezus, »ki je pri Očetu na najzaupnejšem položaju, njemu najbliže«. (Janez 1:18) Jezus je Božje prvo stvarjenje, Božji edinorojeni sin, zato lahko z njegovo pomočjo »vidimo« v nebesa. On je najboljši vir informacij o nevidnem Bogu.

Poglejmo si, kaj vse je Jezus povedal o svojem Očetu, s katerim je preživel dolge veke:

• Bog neutrudno dela. »Moj Oče dela vse do zdaj.« (Janez 5:17)

• Bog pozna naše potrebe. »Bog, vaš Oče, ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.« (Matej 6:8)

•  Bog za nas velikodušno skrbi. »Oče, ki je v nebesih, [. . .] daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične.« (Matej 5:45)

• Bog ceni vsakogar od nas. »Mar ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? Pa vendar ne bo niti eden od njiju padel na tla brez vednosti vašega Očeta. Vam pa so celo lasje na glavi prešteti. Zato se ne bojte: vredni ste več od mnogo vrabcev.« (Matej 10:29–31)

Slepi ljudje si stvari pogosto predstavljajo drugače kakor ljudje, ki vidijo. Slep človek si utegne senco predstavljati kot hladen kraj, kamor ne seže sončna toplota, ne pa kot temačen kraj brez svetlobe. Tako kot povsem slep človek ne more videti sence ali svetlobe, tako mi brez pomoči ne moremo razumeti Jehova. Zato nam je Jehova poslal človeka, ki je lahko popolnoma posnemal njegove lastnosti in osebnost.

Ta človek je bil Jezus. (Filipljanom 2:7) Jezus ni samo govoril o Očetu, temveč je tudi pokazal, kakšen je. Jezusa je njegov apostol Filip nekoč prosil: »Gospod, pokaži nam Očeta.« Jezus mu je odvrnil: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:8, 9) Kaj lahko spoznamo o Očetu, če si pobliže pogledamo Jezusovo ravnanje?

Jezus je bil topel, ponižen in dostopen človek. (Matej 11:28–30) S svojo poživljajočo osebnostjo je ljudi pritegnil k sebi. Sočustvoval je s tistimi, ki so trpeli bolečino, in se veselil s tistimi, ki so se veselili. (Luka 10:17, 21; Janez 11:32–35) Ko berete ali poslušate biblijsko poročilo o Jezusu, uporabite svoje čute in si skušajte pripoved živo predstavljati. Če boste premišljevali o tem, kako je Jezus ravnal z ljudmi, boste lahko bolje spoznali Božjo čudovito osebnost, in to vas bo zbližalo z Bogom.

Neka avtorica je o tem, kako slep človek doživlja svet, takole napisala: »On ali ona zbira dele in delčke informacij iz različnih virov (denimo iz dotika, vonja, sluha in tako naprej) in jih nato nekako sestavi v celoto.« Enako si bomo tudi mi ustvarili čudovito sliko o Jehovu, ko bomo opazovali prekrasno Božje stvarstvo, brali, kaj vse je Jezus povedal o svojem Očetu, in preučili Božje lastnosti, ki jih je kazal Jezus. Tako nam bo Jehova postal stvarnejši.

Ravno to je pred davnimi časi izkusil Job. Najprej je govoril, ne da bi stvari »razumel«. (Job 42:3) Toda po tem, ko je skrbno razmislil o Božjem čudovitem stvarstvu, je rekel: »Moje uho je slišalo o tebi, zdaj pa te moje oko vidi.« (Job 42:5)

Isto velja tudi za vas. Če boste iskali Jehova, se vam bo pustil najti. (1. kroniška 28:9) Jehovove priče vam bodo tega nevidnega Boga z veseljem pomagali poiskati.