Očak Job je opisan kot »brezgrajen in pošten«. (Job 1:1) Lot je imenovan »pravičen človek«. (2. Petrovo 2:8) Za Davida pa je rečeno, da je delal »to, kar je prav« v Božjih očeh. (1. kraljev 14:8) Toda poglejmo si pobliže življenje teh svetopisemskih oseb. Videli bomo, 1. da so delali napake, 2. da se lahko veliko naučimo iz njihovega ravnanja in 3. da lahko nepopolni ljudje zares ugajamo Bogu.

Job je prestajal številne težave, za katere je menil, da so ga doletele po krivici. Pričel je napačno razmišljati. Sklenil je, da je Bogu vseeno, ali bo ohranil svojo vero vanj ali ne. (Job 9:20–22) Bil je tako zelo prepričan v svojo pravičnost, da so drugi ob tem dobili vtis, da sam sebe razglaša za pravičnejšega od Boga. (Job 32:1, 2; 35:1, 2)

Lot se je obotavljal sprejeti odločitev, ki bi sicer morala biti povsem jasna in preprosta. Zelo  ga je težila huda nemorala prebivalcev Sodome in Gomore. Zaradi njihovega vedenja ga je celo »v pravični duši bolelo«. (2. Petrovo 2:8) Bog je objavil, da namerava uničiti ti hudobni mesti, Lotu pa je dal možnost, da se skupaj z družino reši. Morda menite, da je Lot, ki so ga razmere v mestu vznemirjale, odšel prvi. Toda v tistem odločilnem trenutku se je obotavljal. Angela, ki sta bila poslana, da rešita njega in njegovo družino, sta morala Lota, njegovo ženo in hčeri prijeti za roko in odpeljati iz mesta na varno. (1. Mojzesova 19:15, 16)

David se ob neki priložnosti ni obvladal in je prešuštvoval z ženo drugega moža. Pa ne samo to! Napako je skušal prikriti tako, da je dal njenega moža ubiti. (2. Samuelova, 11. poglavje) Sveto pismo pravi, da je bilo to, kar je storil David, »nekaj hudega v Jehovovih očeh«. (2. Samuelova 11:27)

Job, Lot in David so delali napake, in nekatere so bile zelo hude. Toda kot bomo videli, so si vsi trije iskreno želeli poslušno služiti Bogu. Obžalovali so to, kar so storili, pripravljeni pa so se bili tudi spremeniti, če je bilo treba. Zato jim je bil Bog naklonjen in Sveto pismo na splošno o njih govori kot o zvestih posameznikih.

Ljudje smo nepopolni, zato se ne moremo ogniti napakam. (Rimljanom 3:23) Toda ko storimo kaj napačnega, moramo pokazati, da obžalujemo to, kar smo storili, in nato narediti vse, kar lahko, da stvari popravimo.

Kako so Job, Lot in David skušali popraviti storjene napake? Job je bil po srcu značajen mož.  Potem ko je Bog govoril z Jobom, je ta popravil svoje napačno razmišljanje in obžaloval to, kar je rekel. (Job 42:6) Lotov pogled na nemoralno vedenje prebivalcev Sodome in Gomore se je povsem ujemal z Božjimi merili. Težava je bila v tem, da se Lot v tistem trenutku ni zavedal, kako nujno je oditi. Nazadnje je zbežal iz obsojenih mest in ušel Božji sodbi. Bil je poslušen in se ni niti ozrl za tem, kar je puščal za seboj. David je sicer hudo prekršil Božji zakon, vendar je s tem, da se je iskreno pokesal in prosil Jehova za usmiljenje, pokazal, kaj ima zares v srcu. (Psalm 51)

To, da je bil Bog tem možem naklonjen, se sklada z njegovimi razumnimi pričakovanji, ki jih ima glede nepopolnih ljudi. Bog »dobro ve, iz česa smo narejeni, spominja se, da smo prah«. (Psalm 103:14) Če torej ve, da se ne moremo ogniti napakam, kaj potem pričakuje od nas?

Nasvet, ki ga je David dal svojemu sinu Salomonu, nam odkriva, kako lahko ugajamo Bogu. »Ti pa, moj sin Salomon, spoznaj Boga svojega očeta in mu služi z nerazdeljenim srcem.« (1. kroniška 28:9) Kakšno pa je nerazdeljeno srce? Takšno srce ljubi Boga ter želi spoznavati in izpolnjevati njegovo voljo. Ni popolno, vendar si želi poslušno služiti Bogu in je pripravljeno sprejeti korigiranje. Job, Lot in David so ljubili Boga in ga želeli ubogati, zato je Bog na Joba gledal kot na »brezgrajnega«, na Lota kot na »pravičnega« in na Davida kot na takega, ki je »delal samo to, kar je prav« v Božjih očeh. Čeprav so delali napake, so lahko ugajali Bogu.

Če nas torej begajo napačne misli, za katere si želimo, da nam ne bi prišle v um, če smo rekli kaj, česar nas je sedaj sram, ali če smo naredili kaj, za kar smo kasneje uvideli, da je narobe, potem naj nas opogumijo primeri, o katerih smo pravkar razpravljali. Bog ve, da nam je popolnost trenutno nedosegljiva. Vseeno pa od nas pričakuje, da ga imamo radi in si ga prizadevamo ubogati. Če delamo tako, imamo nerazdeljeno srce in smo lahko prepričani, da tudi mi lahko ugajamo Bogu.