Danes imamo dostop do več informacij kot kdaj koli. Med njimi so tudi takšne, ki nam lahko pomagajo ostati varni in zdravi. Vendar se moramo, medtem ko iščemo informacije, paziti naslednjega:

•   zavajajočih novic

•   lažnih poročil

•    teorij zarote

 Med pandemijo covida-19 je na primer generalni sekretar Združenih narodov (ZN) opozoril na nevarno epidemijo zavajajočih informacij. »Na področju zdravljenja je vse več škodljivih nasvetov in mazaštva,« je povedal. »Po televiziji in radiu lahko slišite veliko laži. Teorije zarote se bliskovito širijo po internetu. Danes je zelo popularno izražati sovraštvo in predsodke do različnih ljudi in skupin.«

 Lažne informacije niso nekaj novega. V Svetem pismu je bilo celo napovedano, da jih bo v današnjem času še več: »Hudobneži in sleparji pa bodo napredovali v slabem, zavajali bodo in bodo zavajani.« (2. Timoteju 3:1, 13) Internet omogoča, da se lažne novice zlahka in hitro širijo naprej, pri čemer se včasih niti ne ve, da gre za lažne novice. Zato so lahko naši e-maili, novice, ki jih beremo, in socialna omrežja, ki jih uporabljamo, polni izkrivljenih dejstev in polresnic.

 Kako se lahko zaščitimo pred zavajajočimi informacijami in teorijami zarote? Poglejmo si nekaj svetopisemskih načel.

•   Ne verjemite vsemu, kar vidite in slišite

   Kaj pravi Sveto pismo: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« (Pregovori 14:15)

   Če nismo previdni, se nas zlahka zavede. Na spletu, še posebej socialnih omrežjih, so zelo razširjeni kratki videoposnetki in slike s pripisi. Rečemo jim memi in so pogosto šaljivi. Zlahka se jih spremeni in vzame iz konteksta. Zato se lahko ustvarijo posnetki različnih ljudi, ki naj bi rekli ali storili nekaj, česar v resnici niso.

   »Največ lažnih informacij raziskovalci najdejo na socialnih omrežjih, ki prikazujejo slike in videoposnetke izven konteksta, kot so na primer memi.« (Axios Media)

   Vprašajte se: So informacije resnične ali so samo memi?

•   Razmislite o viru in vsebini

   Kaj pravi Sveto pismo: »Prepričajte se glede vsega.« (1. Tesaloničanom 5:21)

   Preden verjamete neki zgodbi ali jo pošljete naprej, preverite, ali je resnična, ne glede na to, ali je popularna ali večkrat ponovljena v novicah. Kako lahko to storite?

   Razmislite o zanesljivosti vira. Medijske hiše in druge organizacije lahko izkrivljajo zgodbe zaradi komercialnih in političnih interesov. Preverjajte različne vire glede informacij, ki vas zanimajo. Včasih vam lahko prijatelji nenamerno pošljejo kakšno informacijo po e-mailu ali socialnih omrežjih. Zato ne verjemite informaciji, dokler ne preverite osnovnega vira.

   Prepričajte se, ali je vsebina še vedno veljavna in točna. Preverite datum, dejstva in poiščite trdne dokaze, ki podpirajo neko informacijo. Še posebej bodite previdni, če so zapletene informacije videti preveč enostavne ali če je poročilo oblikovano tako, da vzbudi neko predvideno čustvo.

   »Preverjanje resničnosti informacij je postalo tako pomembno kot umivanje rok.« (Sridhar Dharmapuri, višji uradnik ZN za varno hrano in nutricionizem)

   Vprašajte se: Ali ta novica zabriše mejo med dejstvom in osebnim mnenjem oziroma predstavi samo eno plat zgodbe?

•   Naj vas vodijo dejstva, in ne lastne želje

   Kaj pravi Sveto pismo: »Kdor zaupa svojemu srcu, je neumen.« (Pregovori 28:26)

   Nagnjeni smo k temu, da zaupamo tistim informacijam, ki jim želimo verjeti. Internet nam ponuja informacije, ki temeljijo na tem, kar smo v preteklosti raziskovali. Vendar to, kar želimo slišati, ni vedno to, kar bi morali slišati.

   »Ljudje smo sposobni razmišljati logično. Vendar nas želje, upanje, strahovi in motivi pogosto navedejo na to, da za resnično sprejmemo tisto, v kar želimo verjeti.« (Peter Ditto, socialni psiholog)

   Vprašajte se: Ali tem informacijam zaupam samo zato, ker jim želim verjeti?

•   Ustavite širjenje lažnih informacij

   Kaj pravi Sveto pismo: »Ne širi lažnivih vesti.« (2. Mojzesova 23:1)

   Zapomnite si, da imajo informacije, ki jih pošljete drugim, moč, da vplivajo na njihove misli in dejanja. Kljub temu da ste napačne informacije nenamerno poslali naprej, so lahko posledice škodljive.

   »Pravilo številka 1 je, da se ustavite in vprašate: Ali sem prepričan o verodostojnosti informacije, ki jo želim poslati? Če bi se to vsak vprašal, bi bilo na svetu veliko manj lažnih informacij.« (Peter Adams, višji podpredsednik projekta News Literacy Project)

   Vprašajte se: Ali sem prepričan, da je informacija, ki jo širim naprej, resnična?