Prva knjiga kraljev 19:1–21

  • Elija beži pred Jezabelino jezo (1–8)

  • Jehova se na Horebu prikaže Eliju (9–14)

  • Elija mora maziliti Hazaela, Jehuja, Elizeja (15–18)

  • Elizej postavljen za Elijevega naslednika (19–21)

19  Nato je Aháb+ Jezabéli+ povedal vse, kar je naredil Elija, tudi to, da je z mečem pobil vse preroke.+  Jezabéla je k Eliju poslala sla s sporočilom: »Naj me bogovi strogo kaznujejo,* če ne bom poskrbela, da boš do jutri ob tem času končal enako kot vsak od njih!«  Elija se je prestrašil, zato je zbežal, da bi si rešil življenje.+ Prišel je v Beeršébo+ na Judovem+ in tam pustil svojega služabnika.  Zatem je Elija odšel v pustinjo dan hoje daleč, se tam usedel pod košeničico* in prosil, da bi umrl*. Rekel je: »Dovolj mi je! O Jehova, vzemi mi življenje*,+ saj nisem nič boljši od svojih praočetov.«  Nato se je ulegel in pod košeničico zaspal. Naenkrat pa se ga je dotaknil angel+ in mu rekel: »Vstani in jej.«+  Elija je pri svoji glavi zagledal hlebec, ki je ležal na vročih kamnih, in vrč vode. Jedel je in pil, potem pa se spet ulegel.  Kasneje se je Jehovov angel vrnil, se ga dotaknil in mu rekel: »Vstani in jej, drugače bo pot zate prenaporna.«  Tako je vstal ter jedel in pil. Ta hrana mu je dala moč, da je potoval 40 dni in 40 noči, dokler ni prišel do Hóreba, gore pravega Boga.+  Tam je vstopil v neko votlino,+ da bi v njej prenočil. Ponoči mu je Jehova rekel: »Elija, kaj delaš tu?« 10  Elija je odgovoril: »Jehova, Bog nad vojskami, z veliko gorečnostjo ti služim,+ toda Izraelci kršijo tvojo zavezo,+ podirajo tvoje oltarje in z mečem pobijajo tvoje preroke.+ Ostal sem sam, zdaj pa skušajo ubiti tudi mene.«+ 11  Bog pa mu je naročil: »Stopi ven in se na gori postavi pred mene, pred Jehova.« Nato je Jehova šel mimo.+ Močan, silen veter je lomil gore in razbijal skale pred Jehovom,+ toda Jehova ni bil v vetru. Za vetrom je nastal potres,+ toda Jehova ni bil v potresu. 12  Za potresom je prišel ogenj,+ toda Jehova ni bil v ognju. Za ognjem pa se je zaslišal miren in tih glas.+ 13  Ko je Elija to slišal, si je z oblačilom* zakril obraz,+ stopil ven in obstal pri vhodu v votlino. Nato ga je glas vprašal: »Elija, kaj delaš tu?« 14  Elija je odgovoril: »Jehova, Bog nad vojskami, z veliko gorečnostjo ti služim, toda Izraelci kršijo tvojo zavezo,+ podirajo tvoje oltarje in z mečem pobijajo tvoje preroke. Ostal sem sam, zdaj pa skušajo ubiti tudi mene.«+ 15  Jehova mu je rekel: »Vrni se in pojdi v pustinjo pri Damasku. Ko boš prišel tja, mazili Hazaéla+ za sirskega kralja. 16  Nimšíjevega vnuka Jehúja+ mazili za Izraelovega kralja, Šafátovega sina Elizeja* iz Abél Mehóle pa mazili za preroka namesto sebe.+ 17  Tistega, ki bi ušel Hazaélovemu meču,+ bo usmrtil Jehú+ in tistega, ki bi ušel Jehújevemu meču, bo usmrtil Elizej.+ 18  V Izraelu mi je ostalo 7000 ljudi+ – vsi ti niso pokleknili pred Baalom+ in ga niso poljubili.«+ 19  Tako je Elija odšel od tam in našel Šafátovega sina Elizeja pri oranju. Oralo je 12 parov vpreženih bikov in Elizej je oral zadaj z 12. parom. Elija je stopil k njemu in mu nadel svoje preroško oblačilo.+ 20  Elizej je pustil vprežena bika, stekel za Elijem in mu rekel: »Prosim, dovoli mi, da se prej poslovim od staršev*. Potem pa bom šel s teboj.« Elija mu je rekel: »Ti kar pojdi, nič nimam proti.« 21  Tako je šel nazaj, vzel en par bikov in ju zaklal*. S plugom in jarmom, v katerega sta bila vprežena bika, je zakuril ogenj, da je skuhal njuno meso, nato pa je meso ponudil zbranim ljudem. Potem je šel z Elijem in mu začel streči.+

Opombe

To je besedna zveza, s katero so pri priseganju podkrepili resnost izjave.
Gre za puščavski grm.
Ali »njegova duša umrla«. Glej Slovar pod »duša«.
Ali »mojo dušo«. Glej Slovar pod »duša«.
Ali »preroškim oblačilom«.
Pomeni »Bog je rešitev«.
Dobesedno »poljubim očeta in mamo«.
Dobesedno »žrtvoval«.