Izaija 64:1–12
64 Ko bi le pretrgal nebo in prišel dol,da bi se zaradi tebe tresle gore,
2 ko bi le prišel dol kakor ogenj, ki zaneti dračjein povzroči, da voda zavre.
Takrat bi se tvoje ime oznanilo tvojim nasprotnikomin bi pred teboj trepetali narodi!
3 Ko si delal reči, ki vzbujajo strahospoštovanje in ki si jih nismo drznili pričakovati,+si prišel dol in zaradi tebe so se gore tresle.+
4 Že od davnih časov ni nihče slišal, nikomur ni prišlo na ušesa,niti ni nihče videl, da bi kateri drug Bog razen tebenaredil kaj za tiste, ki ga potrpežljivo čakajo.+
5 Prihajaš pomagat tistim, ki z veseljem delajo to, kar je prav,+tistim, ki se te spominjajo in živijo tako, kot je všeč tebi.
Toda razjezil si se, ker smo grešili,+in to smo počeli dolgo časa.
Ali je sploh kakšno upanje, da bomo rešeni?
6 Vsi smo postali kakor nečist človekin vsa naša pravična dela so kakor krpa, umazana od menstrualne krvi.+
Vsi se bomo posušili kakor listjein naši grehi nas bodo odnesli kakor veter.
7 Nihče ne kliče tvojega imena,nihče se ne trudi iskati tvoje pomoči;obrnil si se proč od nas,+prepustil si nas na milost in nemilost našim grehom.
8 Jehova, ti si naš Oče.+
Mi smo glina, ti pa si naš Lončar*;+vsi smo izdelek tvojih rok.
9 Jehova, ne razjezi se preveč+in ne spominjaj se večno naših grehov.
Poglej nas, prosimo, saj smo vsi mi tvoje ljudstvo.
10 Tvoja sveta mesta so se spremenila v pustinjo.
Síon je postal pustinja,Jeruzalem puščava.+
11 Naša hiša*, sveta in veličastna*,v kateri so te naši predniki hvalili,je požgana+in vse, kar nam je dragoceno, leži v ruševinah.
12 Jehova, ali kljub vsemu temu ne boš nič ukrenil?
Ali boš samo tiho gledal, kako hudo trpimo?+
