V Svetem pismu piše, da je bil Jezus »usmrčen v mesu, oživljen [obujen] pa v duhu«. (1. Petrovo 3:18; Apostolska dela 13:34; 1. Korinčanom 15:45; 2. Korinčanom 5:16)

 Iz Jezusovih besed lahko vidimo, da ni bil obujen s svojim telesom iz mesa in krvi. Sam je pojasnil, da bo dal svoje »meso za življenje sveta«, torej da ga bo dal kot odkupnino za človeštvo. (Janez 6:51; Matej 20:28) Če bi ob vstajenju vzel nazaj svoje meso oziroma meseno telo, bi s tem razveljavil odkupno žrtev. Toda to se ni zgodilo, saj Sveto pismo pravi, da je svoje meso in kri žrtvoval »enkrat za vselej«. (Hebrejcem 9:11, 12)

Če je obujeni Jezus imel duhovno telo, kako so ga potem učenci lahko videli?

•  Duhovna stvarjenja lahko privzamejo človeško podobo. Na primer, angeli, ki so v preteklosti to storili, so celo jedli in pili z ljudmi. (1. Mojzesova 18:1–8; 19:1–3) Kljub temu pa so bili še vedno duhovna stvarjenja in so lahko zapustili fizično sfero. (Sodniki 13:15–21)

•  Jezus je po svojem vstajenju začasno privzel človeško podobo, tako kot so v preteklosti to storili angeli. Ker pa je bil duhovno stvarjenje, se je lahko naenkrat pojavil pa tudi izginil. (Luka 24:31; Janez 20:19, 26) Vsakokrat se je pojavil v drugačnem fizičnem telesu, tako da ga celo njegovi tesni prijatelji niso mogli prepoznati po ničemer drugem razen po tem, kar je govoril ali delal. (Luka 24:30, 31, 35; Janez 20:14–16; 21:6, 7)

•  Apostolu Tomažu se je prikazal s telesom, ki je imelo vidne rane. To je storil, zato da bi mu okrepil vero, saj je Tomaž dvomil o tem, da je Jezus res vstal od mrtvih. (Janez 20:24–29)