KAKIWAO 5
Kerea Mạeng Iạ Ni-bully su Sikol᷊ah?
APA SARUNG KOATENGU?
Kěnang pẹ̌pikirẹ̌ ini: I Tomas seng mạdiri mẹ̌sikol᷊ah. Ene něnětạ bọu tělu wul᷊ang tamai, manga hapị e su sikol᷊ah měsẹ̌sampuhẹ̌ lai někoạ areng buhu si sie. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ piạ u něnděmẹ bukẹ̌ i Tomas, kụ maul᷊ị ene tawe sengaja. Piạ lai měnuhudẹ̌ si sie, kụ mạeng i sie mẹ̌bihu i sie běga i sai něnuhudẹ̌. Kahěbi, i sie natambah natakụ ual᷊ingu piạ taumata mẹ̌kurangajarẹ̌ si sie bọu internet . . .
Mạeng i kau nakoạ i Tomas, apa sarung koatengu?
PĚHĚDO, KỤ PẸ̌PIKIRẸ̌!
I kau tawe harusẹ̌ marěmasẹ̌! I kau botonge lumawang taumata makurangajarẹ̌ katewe abe pẹ̌kakoka. Kerea carane?
-
PAKATENANG. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Taumata longong mẹ̌bawal᷊uang . . . taumata pelesa mẹ̌sẹ̌sabarẹ̌ dingangu ’měngẹ̌ngědal᷊ẹ̌’, arau mẹ̌tatahang pědune.” (Baweran Salomo 29:11) Mạeng i kau tatapẹ̌ tenang, i sire seng malasẹ̌ mẹ̌kurangajarẹ̌ si kau.
-
ABE PĚMAISẸ̌. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Kereu piạ měmpẹ̌koạ dal᷊aị si kamene abeko wal᷊ise ringangu ral᷊aị.” (Roma 12:17) Měmal᷊isẹ̌ ene kětạeng makakoạ situasi limembong kakạdal᷊akị e.
-
PẸ̌TĚNGKARAU BỌU TAUMATA MAKURANGAJARẸ̌. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Taumata pelesa mẹ̌tẹ̌teghang kamageng makasilo silakạ.” (Baweran Salomo 22:3) Abe tamai sarang tampạ piạ taumata mẹ̌kurangajarẹ̌ si kau, mạeng nẹ̌sombang dingangi sire, pẹ̌těngkarau bọu ene.
-
BOTONGE LAI PẸ̌TATAEWA. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Ual᷊ingu sasimbahe mahimumu tangu bawal᷊uang e ’mạputi’, arau mailang.” (Baweran Salomo 15:1) I kau botonge mẹ̌tatal᷊ewa. Contone, mạeng i sire maul᷊ị i kau tumanịu matawa, i kau botonge maul᷊ị, ”Oh . . . ěndịu iạ harusẹ̌ mẹ̌těngkahusu!”
-
PĚNGAING BỌU TAMPẠ ENE. ”Tatapẹ̌ marěmasẹ̌ něnodẹ i kau taumata matělang lai lebe matoghasẹ̌ bọu i sire,” ěngkuěng i Nora, 19 su taunge. ”Ene něnodẹ i kau makatahang watangengu nẹ̌tatěntang dingangi sire.”
—2 Timotius 2:24. -
PAKAWAHANI. Taumata makurangajarẹ̌ masingkạ i sai matal᷊o arau tawe makawal᷊isẹ̌. Katewe, mạeng i kau bahani i sire tawe mẹ̌kurangajarẹ̌ si kau.
-
PAUỊ SU TAUMATA WAINẸ. Sěngkatau guru naul᷊ị, ”Iạ něngoro si saing ni-bully gunang paul᷊ị apa nariadi. Ene harusẹ̌ koateng tadeạu tawe mariadi su taumata wal᷊inẹ.”