1, 2. (a) Se fatyô u zuan a ishimataver ken ikyav i Noa man Daniel kua Yobu la, sha ci u nyi? (b) Ka ken mlu u nyi nahan Esekiel nger mkaanem ma ma lu ken Esekiel 14:14 laa?

U NGU tagher a mbamtaver, er angev shin ican i inyar gayô ka tôvon we a icana? Ashighe agen ka i taver we u lun saan saan ken mcivir u Yehova? Aluer ka nahan yô, zua a ishimataver ken ikyav i Noa man Daniel kua Yobu la. Yange ve yina shi akaa agen a ve tagher a mi la lu mbamtaver mba se kpa se tagher a mi nyian yô. Ashighe agen je yô, uma ve a lu sha zongo. Kpa, ve za hemen u civir Yehova sha mimi, nahan Yehova nenge ve ér ve ver ikyav i dedoo i jighjigh u nan man i ungwan imo na.​—⁠Ôr Esekiel 14:​12-14.

² Esekiel yange nger mkaanem ma ivur i itinekwagh yase ne i har sha mi la ken Babilon, ken inyom i 612 C.S.Y (cii man shighe u Yesu) la nahan. * (Esek. 1:1; 8:⁠1) Yange nger ma ica gba ga, maa i  va tim Yerusalem ken inyom i 607 C.S.Y. la. Shighe ne, lu ior kpuaa tseegh lu a aeren a Noa man Daniel kua Yobu lu a mi la ye. Nahan i ver ve ikyav i waren. (Esek. 9:​1-5) Mba ve kpa i ver ve ikyav ne yô, lu Yeremia man Baruki man Ebedimeleki kua Mbarekabi.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

³ Nyian kpa, ka ior mba Yehova a nenge ve ér mba perapera, er Noa man Daniel kua Yobu la tseegh, a ver ve ikyav i waren mtim u a lu van sha tar ne la ye. (Mpa. 7:​9, 14) Nahan de se nenge er i hii ve Yehova kaa ér ior mban ver ikyav i perapera la. Se nguren timen sha kwagh ve môm môm yô, se ver ishima sha (1) mtaver u hanmô ve nan tagher a mi la, man (2) er se fatyô u kaven jighjigh ve shi ungwan imo i Aôndo er ve nahan la.

4, 5. Ka mbamtaver mba nyi Noa tagher a mini, man ishimawan na la i kpilighyol sha ci u nyi?

⁴ Mbamtaver mba Noa tagher a mi yô. Sha shighe u Enoki, tertamen u Noa la, ior kera civir Aôndo ga kuaa. Ve lu ôron “akaaôron a vihin” sha Yehova. (Yuda 14, 15) Ipila lu seer a seer. Sha ayange a Noa la je yô, “tar mgbough a apera.” Mbatyomov mbabov gema hingir uumace, shi ve er kasev, ve mar ônov mba vihin tu tsung. (Gen. 6:​2-4, 11, 12) Kpa Noa yô, lu kposo a ve. Bibilo kaa ér, “doo TER a Noa. . . . Noa yô, lu orperapera, lu a acôghor iyol ga, ken ikov na cii; Noa zenden vea Aôndo imôngo je.”​—⁠Gen. 6:​8, 9.

⁵ Nenge ase kwagh u mkaanem mara ma er sha orperapera ne la. Kwagh u hiihii yô, Noa yange zende vea Aôndo ken botar u lu cii man Mngerem ma Deemee la anyom ngee. Lu di anyom 70 shin 80 a ior kpishi ve tse nyian la ga. Yange lu uma ken tar la nôngo u kuman anyom 600 nahan! (Gen. 7:11) Shi kwagh na kaha a vese nyian, sha ci u tiônnongo lu u Noa una zua a iwasen shin ishimataver ker ga, shi ikyav tese ér anngôôv nav je kpa, civir Yehova ga, nahan lu u una gema hen ve ér ve wase un ken jijingi ga. *

6. Ka sha igbenda i nyi nahan Noa tese ishimataver tsung-nu?

⁶ Noa yange lu di or u dedoo tseegh maa kuma un ga. Lu “yôôn kwagh u perapera” vangertiôr, pasen jighjigh u na Yehova la ken igbar. (2 Pet. 2:⁠5) Apostoli Paulu nger ér: “Ka sha jighjigh u nan ne kpaa man a na tar ibo ye.” (Heb. 11:⁠7) Sha nahan yô, ikyav tese ér, yange ior naha Noa tar shi tôv un a ican, shi alaghga je yô, mbagenev nôngo ér vea vihi un iyol je kpaa. Kpa a ‘cia ior’ ga. (Anz. 29:25) Yange lu a ishima i taver i Yehova a ne mbacivir un sha mimi la.

7. Shighe u Noa lu gban tso la, ka mbamtaver mba nyi tagher a mini?

⁷ Noa yange zende vea Yehova hemba anyom deri utaan; maa Yehova kaa a na ér a gba tso, sha er una war uumace man uzendenya yô. (Gen. 5:32; 6:14) Alaghga tsô, tom ne yange ua taver Noa kpen kpen. Noa fa wang je ér, kwagh ne una na ior vea seer nahan un tar shi hendan a na kpaa. Nahan cii kpa, a ungwa imo i Yehova, a za hemen u nan un jighjigh. Bibilo kaa ér: “A er sha mi je.”​—⁠Gen. 6:⁠22.

8. Ka sha igbenda i nyi nahan Noa suur sha Yehova, ér Yehova a koson tsombor na?

⁸ Mtaver ugen u Noa tagher a mi yô, lu u nengen sha ugbayol mba kwase na man mba mbayev nav. Cii man Mngerem ma Deemee ma va yô, yange i gba u ior vea er tom kpoghuloo ve vea zua a kwaghyan ye, man Noa kpa kaha ga. (Gen. 5:​28, 29) Nahan kpa, a hemba veren ishima na sha Aôndo, lu sha akaa a iyolough ga. Shi shighe u Noa lu gban tso, u alaghga tôô un anyom 40 shin 50 la je kpa, a za hemen u veren ishima na sha mcivir u Yehova her. Shighe u Mngerem  ma Deemee va kar kera la kpa, a za hemen u eren nahan kuma anyom 350. (Gen. 9:28) Sha mimi yô, Noa ver se ikyav i dedoo i jighjigh u nan man i ungwan imo i Aôndo!

9, 10. (a) Se fatyô u kaven jighjigh u Noa la shi se ungwan imo i Aôndo er un nahan nena? (b) Aôndo nengen hanma or u nan kor atindi a na la nena?

⁹ Se fatyô u kaven jighjigh u Noa la shi ungwan imo i Aôndo er un nahan nena? Se er kwagh ne sha u suen perapera u Aôndo shi lun ior i tar u Satan ne ga, shi veren kwagh u Tartor hiihii ken uma wase. (Mat. 6:33; Yoh. 15:19) Jighilii yô, gbenda u se eren kwagh ken uma la, ka u na yô, tar u lumun a vese ga. Ikyav i tesen yô, hegen je kpa, er se numbu sha atindi a Aôndo; er aa sha kwagh u ivesegh man u yaven a or la ga yô, ka i lam sha a vese dang ken ityar igen. (Ôr Malaki 3:​17, 18.) Nahan kpa, se mba cie Yehova er Noa nahan, ka ior se cie ga. Se fa ka un tswen a ne uma u tsôron ye.​—⁠Luka 12:​4, 5.

¹⁰ Kpa we di ye? U za hemen u “zenden vea Aôndo,” kua sha shighe u ior ve lu lahan we shin puun we kpa? Ú suur sha a Na shighe u ú kera lu a inyaregh ga nahan kwagh ne a hingir u karen jighjigh u u ne Un la kpa? Aluer u kav jighjigh u Noa la shi u ngu ungwan imo i Aôndo er un nahan yô, u fatyô u lun a vangertiôr wer, Yehova una nenge sha a we.​—⁠Fil. 4:​6, 7.

11. Ka mbamtaver mba vesen mba nyi Daniel man akar a na a atar la tagher a mi ken Babilon? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

¹¹ Mbamtaver mba Daniel tagher a mi yô. Daniel yange lu uikyangen ken gar u Babilon, u ior civir akombo shi eren ahir her kpoghuloo yô. Kwagh ugen yô, Mbababilon nengen Mbayuda ér ve gba kwagh ga, nahan ve lahan ve kua Yehova, Aôndo ve la kpaa. (Ps. 137:​1, 3) Kwagh ne yange una vihi Mbayuda mbajighjigh er Daniel nahan kpen kpen! Shi kwagh u Daniel vea akar a na atar, Hanania man Mishael kua Asaria yange una lu ior sha ishima, sha ci u gba u a tsaase ve vea eren tor tom. Shi yange i soo ér ve yaan kwaghyan u tor. Je yô, ica gba ga maa zayol due sha kwagh u kwaghyan man kwaghman, sha ci u Daniel soo u “hôngor iyol na sha kwaghyan u tor” ga.​—⁠Dan. 1:​5-8, 14-17.

12. (a) Ka aeren a doon tsung a nyi Daniel lu a mi? (b) Yehova nenge Daniel nena?

¹² Mtaver ugen u Daniel tagher a mi kpa ior fa ga yô, alaghga lu mfe u lu a mi kpishi or môm kuma sha a na ga la. Lu kwagh ne kpa na hingir u a va ver un sha aan a tom a civirigh ye. (Dan. 1:​19, 20) Nahan kpa, mayange hingir u wan igbongor shin norom ikyaa ga, kpa hiden a iyolna ijime shi eren kwagh akuma akuma, naan Yehova icivir i i lu i na yô, hanma shighe. (Dan. 2:30) Jighilii yô, lu shighe u Daniel lu gumor la Yehova kaa ér, a ver ikyav i perapera, vough er Noa man Yobu nahan ye. Yehova lu a vangertiôr ken Daniel, nahan lu sha inja je he? Lu sha inja yum! Daniel za hemen u civir Yehova sha mimi shi ungwan imo na zan zan kar kpen. Ikyav tese ér alaghga lu shighe u Daniel zurum anyom 100 la, ortyom u Aôndo va lam a na kundu kundu ye. A kaa ér: “We, Daniel, or u doon ishima tsung ne.”​—⁠Dan. 10:⁠11.

13. Daniel yange wase mba ve lu Mbayuda a na imôngo la nena?

¹³ Sha iwasen i Aôndo yô, Daniel va hingir ortom u tagher tagher ken tartor u Babilon man u Mbamedia man Mbapershia. (Dan. 1:21; 6:​1, 2) Alaghga tsô Yehova kôr akaa gema nahan sha er Daniel una fatyô u wasen ior nav, di er Yosev er ken Igipiti shi Eseter vea Mordekai kpa er ken Pershia nahan. * (Dan. 2:48) Esekiel man Mbayuda  mbagenev mba i yem a ve uikyangen la nenge er Yehova er tom a Daniel sha u wasen ve yô, nahan kwagh ne yange una sur ve ishima kpen kpen!

14, 15. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan kwagh wase a lu kwaghmôm a u Daniel? (b) Nyian ne mbamaren vea fatyô u henen nyi ken mbamaren mba Daniel?

¹⁴ Se fatyô u kaven jighjigh u Daniel shi ungwan imo i Aôndo er un nahan nena? Nyian ne, se kpa se mba ushirmbaiorov ken tar u Zegebabilon a vihi aeren a wang shi a samber a atesen a aiegh yô. Ka tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii, ape i lu “ijiir i ujijingi mba bov tsan her” la. (Mpa. 18:⁠2) Sha nahan yô, ieren yase ngi kposo je ior ka ve keren u nahan se tar. (Mar. 13:13) Yô, se kporom nen ikyua a Yehova, Aôndo wase, er Daniel nahan. Aluer se hide a iyol ijime, se mba ungwan imo na, shi se suur sha a na yô, se kpa se lu kwagh u injaa sha ishigh nagh.​—⁠Hag. 2:⁠7.

¹⁵ Mbamaren vea fatyô u henen kwagh ken ikyav i mbamaren mba Daniel la. Nena yô? Er aferakaa dumbur ken Yuda, shighe u Daniel lu wanye la nahan kpa, wan ne vese soo Aôndo. Kpa kwagh ne lu kwagh u aburabur ga. Kwagh ne tese ér mbamaren nav tese un kwagh u Aôndo. (Anz. 22:⁠6) Iti i Daniel i inja na i lu “Aôndo Ka Orjir Wam” la kpa, tese ér mbamaren nav lu ior mba cian Aôndo. (Dan. 1:⁠6) Sha nahan yô, mbamaren, de vôron nen a mbayev enev ga, kpa tesen nen ve a ishima i wan. (Ef. 6:⁠4) Shi eren nen msen vea ve man sha ci ve kpaa. Aluer u nôngo u tese ve mimi u ken Bibilo kôr ve ken ishima yô, u wase ve, nahan Yehova una na u iveren mgbeghaa.​—⁠Ps. 37:⁠5.

16, 17. Ka mbamtaver mba nyi Yobu tagher a mi sha ashighe kposo kposo ken uma naa?

¹⁶ Mbamtaver mba Yobu tagher a mi yô. Akaa yange gema ken uma u Yobu sha gbenda u vesen. Cii man nyôr ken mtaver yô, yange “hemba ior mba ken ityoughkitaregh cii.” (Yobu 1:⁠3) Lu a kwagh ave shi due iti shi i naan un icivir tsung. (Yobu 29:​7-16) Nahan cii kpa, Yobu manger shin nengen ér kwagh gba un a Aôndo ga ze. Jighilii yô, Yehova yila un ér, “wanakiriki Wam,” shi a kaa ér: “Ka or u mimi, u perapera, u cian Aôndo, palegh kwaghbo.”​—⁠Yobu 1:⁠8.

¹⁷ Shighe kar kpuaa yô, uma u Yobu kôr gema kpoo. Yange kungu ican shi ure tsung. Er se fe nahan, lu Satan, ormsende u wa un aie iyol ér ngu civir Aôndo sha ci u mtsera na la, na ve kwagh lu nahan ye. (Ôr Yobu 1:​9, 10.) Yehova hure aie u vihin tsung ne  kera ga. Kpa A na Yobu ian i tesen ér ngu civir Aôndo sha mimi, man ka sha ci u Aôndo doo un ishima.

18. (a) Ka nyi i doo u sha gbenda u Yobu civir Aôndo sha mimi laa? (b) Kwagh u Yehova er a Yobu la pase nyi sha kwagh u Yehova?

¹⁸ Satan ta num sha Yobu sha igbenda kposo kposo. Je yô, Yobu tôô ér ka Aôndo a lu eren un akaa a vihin la ye. (Yobu 1:​13-21) Maa mba surun ishima mba mimi ga utar va hen Yobu, gba va ôron un mkaanem ma vihin ken ishima tsung ér, Aôndo ngu tsahan un sha ieren na! (Yobu 2:11; 22:​1, 5-10) Nahan kpa, Yobu za hemen u civir Aôndo sha mimi. Ka mimi, ashighe agen Yobu a ôr kwagh sha lan, kpa Yehova kav er lu un ken ishima la. (Yobu 6:​1-3) Er Satan lu eren Yobu ican shi wan un mbaaie iyol mba vihin tsung nahan kpa, Yehova nenge er Yobu gema ijime a Aôndo ga, shin er ure tsung nahan je kpaa. Shighe u mtaver ne kar kera la, Yehova na Yobu akaa kuma er a tsuaa la nahan kwa har, shi seer un anyom 140. (Yak. 5:11) Hen shighe la cii, Yobu za hemen u civir Yehova a uma na cii. Er nan ve se fe nahana? Yobu yange kpe anyom kar uderi imôngo cii ve, Esekiel va nger mkaanem ma ken ivur i itinekwagh i ngeren ne i har sha mi la ye.

19, 20. (a) Se fatyô u kaven jighjigh u Yobu la shi ungwan imo i Aôndo er un nahan nena? (b) Se fatyô u zungwen mbagenev mhôônom er Yehova nahan nena?

¹⁹ Se fatyô u kaven jighjigh u Yobu shi ungwan imo i Aôndo er un nahan nena? Aluer mbamlu asev mba nan nan kpa, se za nen hemen u veren Yehova hiihii ken uuma asev shi suur sha a na vangertiôr shi ungwan imo na a ishima i môm. Jim je yô, se hemba mban a ityôkyaa i eren nahan a Yobu! Hen ase sha kwagh ne: Se fa kwagh u Satan man ayom a na hegen kpishi. (2 Kor. 2:11) Doo se kpishi er takerada u Yobu la, u wase se u fan er i hii ve Aôndo ka a de ér ior ve ya ican yô. Shi kwaghôron u profeti u Daniel la wase se u kaven er Tartor u Aôndo i lu gomoti u Yesu Kristu a lu hemen yô. (Dan. 7:​13, 14) Shi se fa er ica a gba ga tsô, Tartor ne ua va kar a ican i yan cii kera gbem sha won yô.

²⁰ Kwagh u Yobu ne shi tese ér gba u se zungwen mba se civir Aôndo a ve imôngo, mba alaghga ve lu wan ishima a mbamtaver la mhôônom. Ve mbagenev alaghga ashighe agen vea lam sha lan, er Yobu nahan. (Orpa. 7:⁠7) Kpa doo u se ôr ve ijir ga; hemba doon u se er kwagh sha kwaghfan man sha mhôôn kpaa. Aluer se er nahan yô, se lu kaven Yehova, Ter wase u se doo un ishima shi a zungu mhôônom la.​—⁠Ps. 103:⁠8.

21. Mkaanem ma ken 1 Peteru 5:10 la, umbur se nyi sha kwagh u Noa man Daniel kua Yobu tagher a mi laa?

²¹ Er Noa man Daniel kua Yobu, lu uma sha ashighe kposo kposo shi mbamlu vev kaha kpishi nahan kpa, ve wa ishima a mbamtaver mba ve tagher a mi la. Akaa a yange er ve la umbur se mkaanem ma apostoli Peteru nger ne, ér: “Zum u ne ya ican sha anyangem kpeghee kera yô, Aôndo u mhôôn cii . . . Un iyol Na Una sôr mlu wen Una suwe ne, Una taver ne man shi Una tim ne né lu dông kpaa.”​—⁠1 Pet. 5:⁠10.

22. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

²² Icighan jijingi yange mgbegha Peteru nger mkaanem ma ma tese ér Yehova kegh a kegh iyol u taver mbacivir un shi wasen ve u tilen dông yô. Mkaanem man ma sha ci u ior mba Aôndo nyian kpaa. Se cii sar se u Yehova a taver se, shi se za hemen u tilen dông civir un sha mimi. Sha nahan yô, se soo u kaven jighjigh u Noa man Daniel kua Yobu la shi ungwan imo i Aôndo er ve nahan! Er se va nenge ken ngeren u dondon la nahan, kwagh u vesen u wase ve u civir Yehova sha mimi yô, yange ve fa Yehova kôr inya. Jighilii yô, yange ve ‘kav akaa cii’ a Yehova soo ér ve er yô. (Anz. 28:⁠5) Se kpa kwagh wase una fatyô u lun nahan.