Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Ka An U Keren Wer Nana Fa U We?

Ka An U Keren Wer Nana Fa U We?

“Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga.”—HEB. 6:10.

ATSAM: 39, 30

1. Ka isharen i sha gbaaôndo i nyi se cii se lu a mi, man i wa nyi man nyi kere?

KA WEA nenge a or u u fe nan shi u ne nan icivir tsembelee man nana hungur iti you shin nana umbur we ga kuaa nahan, i lu u nena? Alaghga imba kwagh la ia na iyol ia kpe u kpen kpen. Sha ci u nyi? Sha ci u sha gbaaôndo je, ka se soo ser ma i fe se. Kpa ashighe agen mfe u ka se soo ser ma i fe se la ka i hemba di u or fan iti yase tseegh. Ka se soo ser i fa injaor i se lu kua akaa a se er kpaa.—Num. 11:16; Yobu 31:6.

2, 3. Isharen i keren wer ior ve wuese we la ia fatyô u hingir i vough ga nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

2 Kpa se kôr ityough ga yô, isharen i sha gbaaôndo ne ia kera lu i vough ga sha ci u se yina. Alaghga se hii u keren ser hanma or ma nan fe se kua injaor i se lu yô. Tar u Satan ka u tuur ior u keren ér ma i fe ve wuee, nahan ve kera wa ikyo u nan Yehova Aôndo u a lu Ter wase u sha la icivir i a kom sha mi la ga. Man ka un tswen a kom u hanma or nana fa un shi nana civir un ye.—Mpa. 4:11.

3 Mnenge u mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a Yesu lu a mi sha kwagh u keren ér i fa ve la lu u dedoo ga. Yesu ta mbahenen nav icin ér: “Kura nen ayol a en sha mbangeren, mba [ka] i doo ve u zenden a ugôgômbarigav man u ior ve sughun ve sha ityembe kasua, man mba ajiir a teman a injaa ken ushinagoge kua mkônom ma injaam ken uiniongo [ma] hemba doon ve” la. Shi a kaa a ve ér: “Ka ve je vea hemba zuan a ibo sha ijir ye.” (Luka 20:46, 47) Yesu yô lu nahan ga, yange wuese kwasecôghol ugen u er iyua kpuaa i a shi nan kpa ior mbagen na ishima her ga yô. (Luka 21:1-4) Gbenda u Yesu nengen kwagh u or keren ér i fa nan la kaha a mnenge u mbagen lu a mi la. Ngeren ne una wase se u lun a mnenge u vough u Yehova Aôndo kpa a lumun a mi la.

OR U NANA FA U VE A HEMBA LUN A INJA LA

4. Ka an i doo u se nôngo ser nana fa se sha er a hemba lun se a inja ciilii, man ka sha ci u nyi?

4 Nahan ka an i doo u se nôngo ser nana fa se sha er a hemba lun se a inja ciilii? Se mba keren ser se hen takerada se due iti ior ve fa se, shin se za ikyura ken kpenga u eren shin se due iti sha gbaa u eren anumbe shin akaa agen a nan ior msaanyol sha u ior ve fa se ga. Kpa se mba keren ser i fa se sha imba gbenda u Paulu ôr kwagh u u ne. A kaa wener: “Kpa er hegen ne va fe Aôndo ne, shin de m kaa mér, er ne va hingir u Aôndo una fa ne ne, er nan ve shi ne hidi ne eren agbilinakaa kua akaa a ikyoogh ga; ne soo u shi hiden lun ikpan i akaa nee?” (Gal. 4:9, NW) Er se va hingir ior mba ‘Aôndo a fe’ ve yô, kwagh ne ka ian i civirigh kpen kpen; gadia ka un a lu Tor u Hemban sha won cii ye! Yehova fa se, se doo un ishima shi a soo ér se lu azende a na. Ka di er orfantakerada ugen a kaa nahan, ér: “Se hingir ior mba a ne ishima sha kwagh wase tsung yô.” Shighe u Yehova a fe se ér se mba azende a na yô, ka se kure awashima na u lu a mi ve gba se la.—Orpa. 12:13, 14.

5. Ka nyi se er ve Aôndo una fa se?

5 Mose yange zua a imba iveren ne. Shighe u Mose zamber a Yehova ér ma a shi tese un igbenda Na tsembelee la, Yehova kaa ér: “Kwagh u u kaa la, Me er un kpaa, gadia doom a we, shi M fa u sha iti you kpaa.” (Eks. 33:12-17) Se kpa kape aluer Yehova fa se asange asange ve una na se averen kpishi je la. Kpa ka nyi se er ve Yehova una fa se? Saa Yehova una doo se ishima shi se tsegha ayol a ase sha ci na ve una fa se ye.—Ôr 1 Mbakorinte 8:3.

6, 7. Ka nyi ia fatyô u vihin ikyar i se ye a Yehova laa?

6 Nahan kpa, gba u se za hemen u kuran ikyar i se ye a Ter wase u sha la. Gba u se kpa se palegh u hiden hingir ikpan i “agbilinakaa kua akaa a ikyoogh ga” a tar ne la kua u keren ser tar u wuese se la er Mbakristu mba ken Galatia mba Paulu nger ve washika la nahan. (Gal. 4:9, NW) Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli, mba Paulu nger ve washika ne la nôngo fa Aôndo, shi Aôndo kpa fa ve. Nahan cii kpa, Paulu kaa ér anmgbianev mban lu “hiden” shi yemen sha agbilinakaa la. Sha nahan yô, Paulu lu kaan ér: “Hegen u ne va fe Aôndo ne nahan, er nan ve shi ne hide ne lu za eren abumeakaa kua agbilinakaa a dang a ngise ne eren kpa ne va de laa?”

7 Imbakwagh la ia fatyô u eren se nyiana? Een, ia fatyô. Alaghga shighe u se fa Yehova ikyagh la, se gema akaa a keren itizan a ken tar u Satan ne se nôngor kera er Paulu nahan. (Ôr Mbafilipi 3:7, 8.) Alaghga yange kwagh kera gba se a aan a se zua a mi u zan makeranta u vesen la ga shin se venda ityom igen gayô uporomoshen shin se venda ikpenga shin akaa a ma a ne ma se hingir mbainyarev ken tar ne yô. Heela tseegh ga, alaghga yange se lu ior mba ma se ze ikyura ken ityogholough mbi kuhwan gayô anumbe a eren nahan ma se ze iti shi ma se lu a inyaregh yô, kpa akaa ne cii se gema se ta ken ijime. (Heb. 11:24-27) Aluer hegen se mba hiden vaan afanyô ser yange se de ‘kwagh kar se’ yô, a lu sha mi ga cii. Imba mhen la ia fatyô u nan se hide se yem keren akaa a se vande fan ser ka “agbilinakaa kua akaa a ikyoogh ga” a tar ne la.

DE HIDI IJIME SHA ISHAREN I U LU A MI WER YEHOVA A FA U LA GA

8. Ka nyi ia wase se u taver ishima i se kange ser se nôngo Yehova a fa se laa?

8 Se er nan ve se za hemen u taver ishima i se kange ser se nôngo Yehova a fa se, i de lu tar ne ga laa? Saa se umbur akaa a vesen ahar ne ve se fatyô u eren kwagh ne ye. Hiihii yô, Yehova hungur a mba ve civir un sha mimi la shighe môm ga, ka a fa ve. (Ôr Mbaheberu 6:10; 11:6) Yehova nengen hanma or u nan civir un sha mimi la ér nan gba kwagh, shi a nenge ér aluer un hungur a ve yô, un “ban a perapera.” Yehova ka a “fa mba Nav” keng. (2 Tim. 2:19) A “fa gbenda u mbaperapera” shi a fa u yiman ve shighe u ve tagher a imeen yô.—Ps. 1:6; 2 Pet. 2:9.

9. Tese akav sha akaa a Yehova a er sha ci u ior nav u tesen ér un fa ve yô.

9 Ashighe agen Yehova ka a tese ér un fa shin un lumun ior nav sha igbenda i i kpilighyol yô. (2 Kron. 20:20, 29) U tesen ikyav yô, nenge ase gbenda u Yehova yange war ior nav shin Zegemnger u Nyian shighe u Farao kua ikyumutya na lu zendan ve la. (Eks. 14:21-30; Ps. 106:9-11) Kwagh ne yange lu kwagh u kpilighyol je yô, anyom kar er 40 nahan kpa ior mba hen veghertar la lu ôron kwagh a mi her. (Yos. 2:9-11) Hegen u ica a gba ga tsô se tagher vanger a num u ngise i tsengaôron ér Gogi u Magogi una ta sha vese ne; aluer se umbur er Yehova ka a tese dooshima man agee a na la yô, kwagh la una taver se ishima! (Esek. 38:8-12) Shighe la, a saan se iyol tsung er yange se ker ser Aôndo wase a fa se i de lu tar ne ga yô.

10. Ka kwagh u vesen ugen u nyi i gbe u se umburu?

10 Shi gba u se umbur kwagh u vesen u sha uhar ne kpaa: Yehova una fatyô u tesen ér un fa se sha ma gbenda u se ver ishima ga yô. Mba ve eren akaa a dedoo sha ci u ve soo ér ior ve nenge la, i pase ve wang ér vea zua a injar hen Yehova ga. Sha ci u nyi? Ka sha ci u ve ngohol injar ve, gadia ior ka ve fa ve shi ve wuese ve. (Ôr Mateu 6:1-5.) Yesu yange kaa ér Ter na “nengen ken myer,” nahan ka a nenge a mba ve er akaa a dedoo a ior kpa or fe ga la. Ka a nenge aeren a dedoo la shi a na hanma or injar sha ieren i nan vough vough. Nahan kpa ashighe agen Yehova ngu a na se injar sha gbenda u se ver ishima ga yô. De ase se nenge nen akav agen.

YEHOVA TESE GUMKWASE UGEN U HIDEN A IYOL IJIME ÉR UN FA UN SHA GBENDA U A VER ISHIMA GA YÔ

11. Yehova yange tese ér un fa gumkwase u i yilan ér Maria la nena?

11 Shighe u kuma u a va mar Wan u Aôndo shin tar la, Yehova tsua iniunkwase igen i hiden a iyol ijime ér i lu ngô u icighan wan ne; i yilan i ér Maria. Maria lu hen angar u Nasareti, man angar ne lu ica a Yerusalem kua tempel u doo ashe tsung la. (Ôr Luka 1:26-33.) Kpa er nan ve yange i tsua Maria ér a er tom nee? Ortyom Gaberiel yange kaa a Maria ér a “zua a mrumun u sha mhôôn her Aôndo.” Iliam i Maria a Elisabetu la tese wang ér Maria lu kwase u ya ikyar a Yehova kangenaa yô. (Luka 1:46-55) Jighilii yô, Yehova lu nengen aeren a Maria, man er Maria lu civir Yehova sha mimi yô, A na un tom u civirigh ne. Cuku kpa Maria tsa hen ér una zua a ian icivirigh ne ga.

12, 13. Ka sha nyi gbenda Yehova yange tese ér un fa Yesu shighe u i mar un kua shighe u ayange kar 40 zum i za a na ken tempel laa?

12 Shighe u Maria va mar Yesu la, Yehova pase mbahemenev mba tagher tagher mba ken Yerusalem shin Betelehem kwagh u er ne ga. Kpa a tindi mbatyomov za ôr mbakuranilev mba hiden a iyol ijime mba ve lu nengen sha iyôngo ve ken toho, ken won u Betelehem yô. (Luka 2:8-14) Mbakuranilev mban maa za sôr anikyundan la. (Luka 2:15-17) Mimi yô, yange a kpiligh Maria vea Yosev iyol shi a doo ve tsung u nengen er i na Yesu icivir sha imba gbenda ne yô! Nenge ase er gbenda u Yehova a eren kwagh la u kaha a u Diabolo yô. Shighe u Satan tindi mbakpehen-ishor i sha asan ér ve va sôr Yesu kua mbamaren nav la, Yerusalem cii nzughul, asema ta ior kwe shighe u ve ungwa kwagh u mmar u Yesu la. (Mat. 2:3) Kwagh u Satan yôô mmar u Yesu ior kpishi ungwa ne gema va anikyundanev kpishi a ku.—Mat. 2:16.

13 Yange gba u ayange aa karen 40 yô, Maria una za na Yehova naagh ken tempel ken Yerusalem shighe u mar Yesu kera la. Lu zende u kuman ukilomita 9 nahan. (Luka 2:22-24) Er Maria lu yemen vea Yosev man Yesu la, alaghga lu henen ér shin pristi u una lu nan naagh la, una ôr kwagh a ter tom u Yesu una va er ken hemen la-o? Yange Yehova er ikyav yum; nahan kpa kera lu sha gbenda u alaghga Maria ver ishima la ga. Yehova na orgen “u perapera man u cian Aôndo a ishima i môm,” u i yilan un ér Shimion yô kua Anna, kwase u beenyol u lu profeti la, ve yôô er i lu u wan ne una va lu Mesiya shin Kristu u i tôndozwa ér ngu van la yô.—Luka 2:25-38.

14. Ka averen a nyi Maria a zough a mi hen Yehova?

14 Kpa Maria di ye? Yehova yange za hemen u tesen ér un fa Maria er lu koson shi nengen sha Wan ne doo doo la kpa? Een yange tese. Aôndo na i nger akaaôron kua aeren a Maria ken Bibilo. Alaghga Maria lu sha ian i zenden vea Yesu ken anyom atar man tiôn a Yesu lu eren tom na u pasen kwagh la ga. Er alaghga Maria lu kwasecôghol yô, i gba u una lu ken Nasareti. Er fatyô u nengen akaa a doon kpishi a Yesu lu eren la ga nahan kpa, lu vea Yesu imôngo sha iyange i Yesu kpe la. (Yoh. 19:26) Shighe kar yô, Maria lu ken Yerusalem vea mbahenen cii ve, ve va ngohol icighan jijingi sha iyange i Pentekosti la ye. (Aer. 1:13, 14) A shi nan kpa, lu môm ken mba i shighe ve mkurem la. Aluer ka nahan yô, kwagh ne tese ér Maria zua a ian i civirigh i za lun sha vea Yesu gbem sha won. Nenge imba iyua i Yehova na Maria u tesen iwuese sha tom u Maria er un sha mimi ne sha wono!

YEHOVA TESE ÉR UN FA WAN NA

15. Shighe u Yesu lu shin tar la, Yehova yange tese ér un lumun a Wan na nena?

15 Yesu yange ker icivir hen mbahemenev mba kwaghaôndo shin mba patii mba sha ayange na la ga. Kpa nenge ase er yange ishima ia taver un u ungwan er Yehova iyol na lam Sha, sha ashighe kposo kposo acin atar, u tesen ér u fa un yô. Yange mba eren Yesu batisema shin Ifi u Yordan kera yô, Yehova kaa ér: “Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u i doom a Na yum yô.” (Mat. 3:17) Ikyav tese ér, dugh Yesu kera yô, lu Yohane u eren Batisema tseegh ungwa mkaanem mara ye. Ka va shin er inyom i môm nahan cii ve Yesu una kpe yô, mbaapostoli nav utar ungwa kwagh u Yehova ôr sha a na yô. A kaa ér: “Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u ishima i doom a Na yum yô; ungwan nen Un.” (Mat. 17:5) Ka va shin ayange kpuaa u Yesu una kpe yô, Yehova shi lam Sha, ôr kwagh a Wan na.—Yoh. 12:28.

Ka nyi u hen ken gbenda u Yehova tese Wan na ér un fa un laa? (Nenge ikyumhiange i sha 15-17)

16, 17. Yehova yange er Yesu icivir sha gbenda u or môm ver ishima ga nena?

16 Er Yesu fa ér una kpe ku u kunya shi a wa un ie iyol ér un ngu or u tuhwan Aôndo nahan kpa, a er msen ér i er ishima i Aôndo, i de lun ishima i un Yesu ga. (Mat. 26:39, 42) “A taver ishima a [kon u mtsaha], A kera wa kunya iko ga,” sha ci u lu keren ér ior i tar ne i fa un ga, kpa lu keren ér Ter na a fa un. (Heb. 12:2) Nahan Yehova tese ér un fa un nena?

17 Shighe u Yesu lu shin tar la, a ôr kwagh u tese ér sar un tsung u hiden za lun sha ian i ngise un lu sha mi Sha vea Ter na la yô. (Yoh. 17:5) Kwagh môm kpa tese ér Yesu lu veren ashe a kwagh u hemban ngula ga. Lu veren ishima ér i za seer kenden a na sha shin i za seer un atihi ga. Kpa Yehova er nena? Yehova er Yesu icivir sha gbenda u Yesu ver ishima cuku kpaa ga yô. A nder Yesu shin ku, A “kende Un sha kpishi je.” Heela tseegh ga, Yehova shi na un kwagh ugen u hii er i gba sha man tar je zan zan ar shighe la orgen lu a vande lun a mi ga yô, ka iyol shin uma u ken jijingi u a fatyô u timin un ga yô! * (Fil. 2:9; 1 Tim. 6:16) Nenge imba kwagh i kpilighyol i Yehova er u tesen ér un fa Yesu kua tom u a er sha mimi la sha wono!

18. Ka nyi ia wase se, se palegh u keren ser tar u fa se?

18 Ka nyi ia wase se, se palegh u keren ser tar u fa se? Gba u se umbur sér, hanma shighe yô, Yehova fe shi ne mba ve civir un sha mimi la injar. Man ashighe kpishi ka a na ve injar sha gbenda u or môm nan ver ishima ga yô. Or môm fa er injar i Yehova a ver sha ci wase la ia doo a za kighir jighilii ga. Nahan yô, er se lu wan ishima a mbamtaver kua akaa a karen jighjigh wase a tar ne nahan kpa, doo u hanma shighe yô se umbur nen ser, tar ne kua nyityô mfe u ua fa se la cii ngu karen kera. (1 Yoh. 2:17) Ter wase Yehova u se doo un ishima kpishi la ‘ban a perapera u una hungur a dooshima u se tese sha ci u iti na la ga.’ (Heb. 6:10) Yehova una er a vese doo keng je, shi alaghga je yô, una er kwagh ne sha igbenda i cuku tsô kpa se fatyô u fan hegen ga yô!

^ par. 17 Kwagh ne yange una lu iveren i or ver ishima ga yô, sha ci u ken Ruamabera u ken zwa Heberu la cii i ter ishember i uma u kpen ga shin uma u a fatyô u timin un ga la ker ga.