1. Hanma kwagh cii ka u Yehova man ka sha inja je, sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

HANMA kwagh cii ka u Yehova! “Sha kua Sha u a lu sha je la, . . . kua tar man akaa a lu sha u cii kpaa” ka a na. (Dut. 10:14; Mpa. 4:11) Nahan er i lu Yehova a gbe uumace yô, se cii se mba ior nav. (Ps. 100:3) Nahan cii kpa, hii shighe u uumace hii u lun sha tar la je, Aôndo ka a tsua ma nongoior u hingir kwagh na iyol na je.

2. Ka unô Bibilo i tese ér mba kwagh u Yehova iyol na je?

² Ikyav i tesen yô, Pasalmi 135 ôr kwagh u Mbaiserael mba ve civir Yehova sha ayange a tsuaa la ér mba “kwagh Na jim.” (Ps. 135:4) Shi takerada u Hosea kpa ngise u tsengaôron ér ior mba ve lu Mbaiserael ga la kpa vea va hingir ior mba Yehova. (Hos. 2:23) Kwaghôron u profeti Hosea la yange va kure sha mi shighe u Yehova tsua ior mba ken akuraior agen kpaa ér ve za tema tor Sha vea Kristu la. (Aer. 10:45; Rom. 9:23-26) “Icighanikurior” ne ka “nongoior u [Yehova] jim.” Ngi kposo a akuraior agen; mba ve lu ken nongoior ne la cii i tsegha ve sha Icighan Jijingi shi i tsua ve ér ve za lu uma Sha. (1 Pet. 2:9, 10) Kpa gema Mbakristu kpishi mba ve lu civir Yehova sha mimi nyian, mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar la di ye? Mban kpa Yehova yila ve ér ka “ior” nav man “uicuwan” nav kpaa.—Yes. 65:22.

3. (a) Ka unô ve lu a ian i civirigh i yan ikyar a Yehova kôôsôô nyiana? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

 ³ Nyian ne, “anikumuile u kpeghee” u a lu a ishimaverenkeghen i yemen Sha la kua “iyôngo igen” i i lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la cii kohol hingir “ikum i môm” i Yehova a yila ér ka ior nav yô. (Luka 12:32; Yoh. 10:16) Se soo ser se tese Yehova ser se mba a iwuese kpishi sha er a ne se imba ian i civirigh ingin nahan yô. Ngeren ne una tese igbenda kposo kposo i se fatyô u tesen Yehova iwuese sha ian i civirigh i a ne se ne yô.

4. Ka gbenda môm u nyi se fatyô u sughun Yehova er a ne i hingir u se va ya ikyar a naa, man Yesu yange er imbakwagh ne nena?

⁴ Ka se tese Yehova er se lu a iwuese kpishi yô, sha u tseghan iyol yase jimin cii sha ci na. Ka a eren se batisema sha mnger yô, se tese wang kua ken igbar ser se hingir kwagh u Yehova shi se tese je ser se kegh a kegh iyol u eren kwagh u a soo cii. (Heb. 12:9) Yesu kpa yange er imba kwagh ne shighe u er batisema la. Batisema u er la lu u kaan a Yehova ér: “Doom u eren ishima You, Aôndo wam.” (Ps. 40:7, 8) Yesu yange na iyol na u eren ishima i Yehova, shin er hii shighe u i mar un la je lu ken ikyurior i i tsegha i sha ci u Aôndo nahan kpaa.

5, 6. (a) Shighe u Yesu er batisema la, Yehova er nena? (b) Ka ikyav i nyi i tese er ka i lu Yehova ken ishima shighe u se tsegh ayol a ase sha ci na laa?

⁵ Shighe u Yesu er batisema la, Yehova er nena? Bibilo kaa ér: “Tsô er i er Yesu batisema kera yô, A due shin mnger fese, maa i bugh Sha man A nenge a Jijingi u Aôndo lu senen er ikungugh nahan, va tema sha a Na. Imo due Sha, kaa er: Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u i doom a Na yum yô.” (Mat. 3:16, 17) Er Yesu vande lun u Yehova nahan kpa, yange doo Ter na u Sha la tsung u nengen er Wan na ne kegh iyol u civir Un tswen a ishima na cii yô. Se kpa kape ka sea tsegha iyol yase ve, i doo Yehova a vese je la, shi una ver se kpaa.—Ps. 149:4.

⁶ Ikyav i tesen yô, tôô ase wer orgen za yam biskiiti va na mbayev nav. Maa wan na u kwase u kiriki dugh biskiiti ugen ker shi hide va na un. Nahan ka ter ne a yam biskiiti la sha inyaregh nagh ga zee? A er nan ve wankwase ne shi una hide a na ter na kwagh u ter na a yam sha inyaregh nagh a va ne ve? Ter u lun a dooshima nana yem pinen mbampin mbara nahan ga, kwagh u nana er yô, a saan nan iyol kpishi u ngohol kwagh u wan u nan a ne nan sha u tesen nan dooshima ne. Ter ne una wuese ieren i nan kwagh wuee kua kwaghfan u wan na la je ka u henen a hen ga. Kape se kpa ka sea na Yehova uma wase cii, shi sea kegh iyol u eren un tom a ishima yase cii ve i doo un je la.—Eks. 34:14.

7. Malaki yange pase er ka i lu Yehova ken ishima a mba ve civir un a ishima ve la nena?

⁷ Ôr Malaki 3:16. Aluer u ngu a tsegha iyol you sha ci u Yehova shi u er batisema ga yô, nenge ase er i lu a inja kpishi u eren kwagh ne yô. Hii shighe u i wa iyav ou la je u ngu kwagh u Yehova, man kape uumace cica cii kpa i lu je la. Kpa nenge ase er aluer u va kav er i lu Yehova a kom u hemen we shi u tsegha iyol you sha ci na, u ngu eren ishima na ve, a doo un tsung yô. (Anz. 23:15) Yehova kpa fa mba ve ne uma ve u civir un mbara, shi a nger ati ve ken “ruamabera [Na] u umbur akaa.”

8, 9. Ka nyi Yehova a soo ér mba i nger ati ve ken “ruamabera [Na] u umbur akaa” la ve erene?

 ⁸ Cii ve i nger iti yase ken “ruamabera u umbur akaa” u Yehova la yô, saa se er kwagh u hange hange ne. Malaki ôr jighilii ér, saa se ‘cia TER, shi se civir iti Na.’ Aluer se mba civir orgen shin ma kwagh ugen, ka Yehova ga yô, Una dugh iti yase ken takerada Na u uma u sha injakwagh la kera.—Eks. 32:33; Ps. 69:28.

⁹ Nahan, u tseghan iyol yase sha ci u Yehova la hemba di u tôndon zwa ser se er ishima na, shi eren batisema. Ityendezwa kua batisema u ka se er la cii ka i lu kwagh u vihin shighe ga, shi shighe ka una karen je i hingir kwagh u tse. Cii ve se ta ikyaa a Yehova yô, gba u se za hemen u eren akaa a tesen ér se mba ungwan imo na hegen, shi se za hemen u eren nahan zan zan ken ayange a uma wase cii.—1 Pet. 4:1, 2.

10. Ka mkposo u nyi i gbe u una lu hen atô u mbacivir Yehova a mba ve civir un ga laa?

¹⁰ Ngeren u ken ijime la time sha kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u Kain man Solomon man Mbaiserael yô. Ve cii yange ve senge ér mba civir Yehova, kpa ve lu civir un a ishima i môm ga. Kwagh u se hen ken ikyav ve la tese ér mba ve ta ikyaa a Yehova sha mimi yô, saa vea tilen sha kwagh u perapera dông shi vea nyagh ifer. (Rom. 12:9) Kwagh er doo yô, Malaki yange ôron kwagh u “ruamabera u umbur akaa” la been yô, Yehova maa pase “mkposo u orperapera a iferor, man u or u civir Aôndo a or u civir Un ga la.”—Mal. 3:18.

11. Er nan ve i doo u se nôngo mbagenev ve fa wang ér ka Yehova tseegh se civiri?

¹¹ Gbenda ugen kpa ngu u se fatyô u tesen iwuese kpishi er Yehova a tsough se ér se lu ior nav yô. Gba u “ior cii vea nenge” er se lu vesen ken jijingi yô. (1 Tim. 4:15; Mat. 5:16) Pine iyol you wer: ‘Ior mba nengen er i lu Yehova tseegh m eren un tom kpa? M keren aan a me pase ior mer m ngu Orshiada u Yehova kpa?’ Aluer Yehova tsua se se mba ior nav man se soo u pasen mbagenev ser ve fa er se lu ior nav ga yô, a vihi un kpen kpen.—Ps. 119:46; ôr Marku 8:38.

12, 13. Mbagenev na ka i taver u fan er ve lu Mbashiada mba Yehova la nena?

 ¹² Kpa kwagh er vihi yô, ieren i Mbashiada mbagen na ka i taver u fan ‘mkposo u ve civir Aôndo a u ve civir Un ga la’ sha ci u mba dondon “jijingi u taregh.” (1 Kor. 2:12) Jijingi ne ka a na or nan ver ishima sha ‘asaren a nan a yolough.’ (Ef. 2:3) Ikyav i tesen yô, er ka i shi wan se kwagh sha kwagh u iyolwuhan nduuluu nahan kpa, mbagen yô, mba hembe soon akondo shin hwe u a doo ga yô. Ka ve hua akondo a a kam shi a tsule ken iyol bing shi a tese alegh a iyolough a ken myer yô. Man ka ve hua akaa ne ve za mbamkombo mba Mbakristu je kpaa. Gayô, ka ve hondo shin ve er mtom er ka ior mba ken tar nahan. (1 Tim. 2:9, 10) Kwagh ne ka a na shighe u ve lu ken atô u ikpelaior yô, i lu ican u fan mkposo u or u nan lu or u Yehova a or u nan ye “ikar a tar yô.”—Yak. 4:4.

¹³ Heela tseegh ga, Mbashiada mbagen soo u nyaghen ieren i taregh shia shia ga. Ieren ve kua amar a ka ve vinen shighe u ve za iniongo la ka a za per uwegh. Ka i kera zua sha ieren i Orkristu ga. Ka ve ver ufoto vev shi ve nger akaa hen ajiir a lamen a ior sha Intanet je i cier iyol; i bee Mbakristu ga kuaa je. Alaghga a tsaha ve sha kwagh ne ken tiônnongo ér ve er isholibo i vesen ga, kpa kwagh ne una bende a mbakwar ve mba ken tiônnongo mba ve lu nôngon ér ieren ve i lu wang hen atô u ior mba Yehova la.—Ôr 1 Peteru 2:11, 12.

14. Aluer se soo ser se kura ikyar i dedoo i se ye a Yehova la yô, gba hange hange u se er nyi?

¹⁴ Tar ne ngu samber a “isharen i iyolough, man isharen i ashee man ihagh i uma ne” sha kume je. (1 Yoh. 2:16) Nahan kpa, er se lu kwagh u Yehova yô, ka se “venda mwe u i wa Aôndo iko ga la man asaren a taregh kpaa, se̱ zenden tsev tsev man sha jighjigh man sha mciviraôndo kpaa ken tar u ainge ne.” (Titu 2:12) Doo u iliam man kwaghyan man gbenda u se me msôrom man iyolwuhan kua hwe wase man gbenda u se eren tom kua hanma kwagh u se eren cii una na ior ve kav wang ér se mba civir Yehova a ishima yase cii.—Ôr 1 Mbakorinte 10:31, 32.

15. Er nan i gbe u se eren kwagh a mba se civir Yehova imôngo la kundu kundu man sha dooshima?

¹⁵ Ka se tese Yehova iwuese sha ikyar i se ye a na sha gbenda u se eren kwagh a mba se civir un a ve imôngo la. Ve kpa mba kwagh u Yehova. Aluer se hungur kwagh ne ga yô, se eren kwagh a anmgbianev asev mba nomso man mbakasev kundu kundu man sha dooshima. (1 Tes. 5:15) Yesu yange kaa a mbadondon un ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.”—Yoh. 13:35.

16. Ka ikyav i nyi ken Tindi u Mose la i tese er ka i lu Yehova ken ishima a ior nava?

¹⁶ Ikyav igen ngi i ia wase se u nengen er i doo u se eren kwagh a mbagenev ken tiônnongo yô. Yange i tsegha ikyav mbi mbi lu ken tempel u Yehova la shin i ver mbi kposo sha ci u mcivir u mimi tseegh. Tindi u Mose yange tese er i gbe u a nengen sha ikyav mbin la vighe vighe, nahan or a per tindi la yô, i wua nan. (Num. 1:50, 51) Aluer Yehova yange ver ishima sha ikyav mbi i eren tom a mi ken mcivir na, mbi mbi lu a uma ga la nahan yô, u hen wer ka mbacivir un mba ve tsegh ayol a ve sha ci na shi a tsough ve, ve lu ior nav la ve una kera ver ishima sha ve ga yee? Shighe ugen la, Yehova ngur lamen a ior nav yô, a kaa ér: “U nan bende a ven yô, nan bende a hongorshe [Wam] je.”—Sek. 2:8.

17. Yehova ngu a ‘ver ato, a ungwan’ nyi?

¹⁷ Kwagh er doo yô, Malaki ôr kwagh u Yehova ér ngu a ‘ver ato, a ungwan’ er ior Nav ve lu lamen ayol a ve yô. (Mal. 3:16) Sha mimi yô, Yehova “fa mba Nav.” (2 Tim. 2:19) Fe hanma kwagh u se ôron shi se eren cii. (Heb. 4:13) Aluer se mba eren a mba se civir Yehova a ve imôngo la kundu kundu ga kpa, Yehova fa. Shi shighe u se ngohol ior sar sar shi se ne mbagenev kwagh wuee shi se de ayol a ase akaabo shi se er a mbagenev kundu kundu yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova ngu nengen akaa ne cii.—Heb. 13:16; 1 Pet. 4:8, 9.

18. Se tese iwuese sha icivir i Yehova a ne se u lun ior nav la nena?

¹⁸ Sha mimi yô, se kegh a kegh iyol u tesen Yehova iwuese sha icivir i a ne se u lun ior nav ne. Se nenge er i doo u se lu kwagh u Yehova shi se tsegha ayol a ase sha ci na a mkighir shio yô. Se er nahan yô, a tese kwaghfan kpishi je. Er se lu uma ken “atô u kov u lun kpe u geseghee ne” nahan kpa, se soo ser ior ve nenge er se lu a ‘acôghor a wan iyol ga, . . . se lu tan iwanger ken ve er asan a wanger nahan’ yô. (Fil. 2:15, NW) Se soo ser se hendan a kwaghbo dông. (Yak. 4:7) Mba se civir Yehova a ve imôngo la doo se ishima shi se mba ne ve icivir, gadia ve kpa se fa je ser mba kwagh u Yehova.—Rom. 12:10.

19. Yehova veren ior nav doo doo nena?

¹⁹ Bibilo er ityendezwa nahan ér: “TER Una ta ior Nav kera ga.” (Ps. 94:14) Ityendezwa i bunden mayange ga ne ka kwagh u nan se vangertiôr je ér, aluer ka nyi i er se je kpa, Yehova una lu a vese. Sea kpe a kpe je kpa, ku yina u paven se a dooshima u Yehova. (Rom. 8:38, 39) Nahan “sea lu uma, kpa ka sha ci u Ter se lu uma ye, shin sea kpe kpaa, ka sha ci u Ter se kpe ye, nahan yô, shin sea lu uma shin sea kpe kpaa se mba kwagh u Ter.” (Rom. 14:8) Se mba veren ashe tsung keghen shighe u Yehova una va nder azende a na a a kpe la cii aa hide a lu uma la. (Mat. 22:32) Hegen je kpa, ngu nan se averen kpishi. Bibilo a kera kaa ga yô, “saan ior mba TER A lu Aôndo ve yô, iyol, ikurior i A tsough i sha u i̱ lu dyako Na la.”—Ps. 33:12.