Dooshima A Maa Ú
Dooshima A Maa Ú
“Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.” —MATEU 22:37.
1. (a) Ka anza agen a nyi Orkristu ka nan hen u lun a mini? (b) Ka ieren i Orkristu i nyi i̱ hembe lun a inja ciili, man ka sha ci u nyi?
ORKRISTU ka nan hen u lun a anza kpishi sha er nana lu or u fan tom u̱ tsema tsema yô. Takerada u Anzaakaa ta iwanger sha mluainja u mfe man mkav man kwaghfan kpaa. (Anzaakaa 2:1-10) Apostoli Paulu pase e̱r i gbe u a lu a jighjigh u tenger ga man ishimaverenkeghen i taver yô. (Mbaromanu 1:16, 17; Mbakolose 1:5; Mbaheberu 10:39) Shi ka hange hange u kôron iyol tsaha shi lun a ishima i taver kpaa. (Aerenakaa 24:25; Mbaheberu 10:36) Nahan kpa, kwagh ngu môm u aluer ngu ga yô, kwagh a yina ken akaa agen ne cii man una fatyô u nan ve u kera lun a inja kpaa ga yô. Kwagh la ka dooshima.—1 Mbakorinte 13:1-3, 13.
2. Yesu lu tese mluainja u dooshima nena, man ka mbampin mba nyi ve dugh kere?
2 Yesu lu tese mluainja u dooshima zum u a kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yohane 13:35) Er dooshima a lu ikyav i fan Mbakristu mba mimi a min yô, doo u se pine amba a mpin ne nahan ser, Dooshima kanyi? Er nan ve kwagh u Yesu yange kaa ér ken atô u akaa agenegh cii kpa ka un una hemba nan ve á kav mbahenen nav la í lu kwagh u vesene? Se maa dooshima nena? Ka unô i doo u vea doo se ishima? De se nenge nen sha mbampin mban.
Dooshima Kanyi?
3. A fatyô u pasen dooshima ér nena, man er nan ve a kou mfe u ken ityou man u ken ishima kere?
3 I ôr kwagh ugen u pasen inja i dooshima i kaa ér ka ‘mlu u kundu kundu u or nan lu a mi sha orgen shin u doon a or tsung, man u doon a or shin soon nan.’ Ka kwagh u ka a mgbegha ior u eren tom sha ci u mkpeyol u mbagenev, shi ashighe agen ka i gba u vea ya ican kpishi je kpaa yô. Er Bibilo i̱ er kwagh u dooshima yô, a wa mhen man ishima kpa ker. Ishima shin mhen u or ka a nyôr ken kwagh ne sha ci u or u nan lu a dooshima yô, ka i lu a mkav u nan je nan eren kwagh ne ye, ka nan kav ér nan ngu isheer, di er uumace mbagenev mba ve doo nan ishima la kpa ve lu nahan, di vough er anza a dedoo kpa ve lu a mi nahan. Shi kwagh gbe sha mkav kpaa sha ci u ior mbá mba ka ve doo Orkristu ishima—ashighe agen yô, i lu sha ishima i nan kpee ga—kpa i lu sha ci u nan kav ken Bibilo i nan i ôron la ér Aôndo soo ér nana er nahan yô. (Mateu 5:44; 1 Mbakorinte 16:14) Nahan cii kpa dooshima jighilii dugh ka ken ishima. Dooshima kpôô kpôô u í pase kwagh na ken Bibilo la mayange gbe di lun mfe u ken ityou tsô ga. A wa mimi u a ze shimi kweng la ker man u geman ishima nan sha kwagh kpaa.—1 Peteru 1:22.
4. Ka sha nyi gbenda dooshima a lu imaghen i tavera?
4 Ior mba ve lu a ishima i hemban wan ayol a ve ikyo tseegh yô, mba fe kôron cio u lun a mlu u dooshima a mbagenev ga, sha ci u or u nan lu a dooshima yô, nan wa iyol u vanden veren akaa a mbagenev ken hemen a akaa a nan. (Mbafilipi 2:2-4) Mkaanem ma Yesu yange kaa ér “u nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh” la ma hemba mán mimi shighe u mne la a lu u sha dooshima yô. (Aerenakaa 20:35) Dooshima ka imaghen i taver kpishi. (Mbakolose 3:14) Ashighe kpishi ka a kua ikyaryan ker, kpa imaghen i dooshima la i̱ taver hemba i̱ yan ikyar a or la. Mba yer ishoon i nom man kwase u nan ka ve soo ayol a ve la ér dooshima; nahan kpa, dooshima u Bibilo i taver se ishima ér se̱ lu a mi la hembe tsan a mdoom ma sha ashe mara. Nom vea kwase u nan ka vea doo ayol a ve sha mimi yô, ve lu imôngo her shin aluer kera ka u vea fatyô u lun ikyooso kyooso ga sha ci u mbamzeyol mba iyolbeen i ve a mi la, shin sha ci u mô ve gba iwan yum je kpaa.
Dooshima—Ieren i Hange Hange
5. Hii nan ve dooshima a lu kwagh u vesen hen Orkristu?
5 Er nan ve dooshima a lu kwagh u vesen hen Orkristu? Hiihii yô, ka sha ci u Yesu yange wa mbadondon un tindi ér ve̱ doo ayol ve. A kaa ér: “Aluer ne eren kwagh u M we ne tindi sha mi yô, ne mba akar Am je. Akaa ne M ngu wan ne tindi sha mi, sha er ne̱ doo ayol a en yô.” (Yohane 15:14, 17) Sha uhar yô, ka sha ci u Yehova ka dooshima, nahan er se lu mbacivir un yô, doo u se kav un. (Mbaefese 5:1; 1 Yohane 4:16) Bibilo kaa ér u zuan a mfe u Yehova man u Yesu la una va a uma u tsôron. A er nan ve se kaa ser se fa Aôndo aluer se nôngo u kaven un ga yô? Apostoli Yohane yange gbidye kwar nahan ér: “U nan lu a dooshima ga yô, nan fa Aôndo ga, gadia Aôndo ka dooshima je.”—1 Yohane 4:8.
6. Dooshima una fatyô u veren avegher a uuma asev vough vough nena?
6 Ityôkyaa i sha utar i i ne ve dooshima a lu kwagh u vesen yô ka í ne: Wasen se u veren akaa vough vough ken uuma asev shi seer mhen u dedoo u eren kwagh u se eren yô. Ikyav i tesen yô, ka kwagh u hange hange u zeren zuan a mfe u ken Mkaanem ma Aôndo la. Hen Orkristu yô, imba mfe la ngi inja er ka kwaghyan nahan. Ka a wase nan u vesen za vian shi eren tom sha ishima i Aôndo vough kpaa. (Pasalmi 119:105; Mateu 4:4; 2 Timoteu 3:15, 16) Nahan kpa, Paulu ta icin ér: “Kwaghfan yô, ne iyolmoron kpa dooshima yô, gem maan a maa.” (1 Mbakorinte 8:1) Ei, u zuan a mfe u vough la kwaghbo ngu sha mi ga. Zayol la ka ken avese a lu ye—se mba a ishima i bo. (Genese 8:21) Aluer tahav mbu dooshima a lu a mi mbu eren kwagh akuma akuma la mbu ga yô; mfe una fatyô u nan or iyolmoron, una na nana hen ér nan hemba mbagenev. Kpa aluer ka dooshima a lu mgbeghan nan yô, kwagh a lu nahan ga. “Dooshima . . . gengese iyol ga, moron iyol kpaa ga.” (1 Mbakorinte 13:4) Orkristu u dooshima a lu mgbeghan nan yô; nan moron iyol ga, shin aluer nan ngu a mfe kpishi je kpaa. Dooshima ka a na nan iyol hiden a mi jime shi a yange nan u keren iti zan kpaa.—Pasalmi 138:6; Yakobu 4:6.
7, 8. Dooshima wasen se u haren ishima sha akaa á á hembe lun a inja la nena?
7 Paulu nger Mbafilipi kwagh kaa a ve ér: “M ngu eren msen mer, dooshima wen a̱ seer a seer ngeen sha kwaghfan man sha hanma mkav cii, sha er né kar né fa akaa a a hembe lun a inja yô.” (Mbafilipi 1:9, 10) Dooshima u Mbakristu la una wase se u dondon ishimataver ne sha er se kar se fa akaa a a hembe lun a inja yô. U tesen ikyav yô, nenge mkaanem ma Paulu yange nger hen Timoteu la, a kaa a na ér: “Aluer or ngu keren u lun orkuran yô, ka tom u dedoo u sar nan ye.” (1 Timoteu 3:1) Ken inyom i tom i 2000 la, atôônanongo a sha tar cii seer sha ingyegh ki 1,502, kohol cii yô i zua a ingyegh ki hegh ki kuman 91,487. Nahan, kwagh hemba gban sha u ma i seer zuan a mbatamen cii, nahan mba ve lu keren u lun sha ian i civirigh ne yô i wuese ve.
8 Nahan kpa, mba ve lu keren u lun sha aan a civirigh sha u lun mbatamen la vea kura mlu u dedoo u vough la aluer mba a awashima u imba ian i civirigh la ken ishima yô. U gban lun a tahav tsô shin duen iti wuee la ka kwagh u a lu u injaa la ga. Mbatamen mba ve eren sha ishima i Yehova yô, ka dooshima u ve lu a mi sha a na man sha anmgbianev vev a mgbegh ve ye. Mba keren ka shagba shin itiduen ga. Apostoli Peteru yange we mbatamen mba ken tiônnongo kwagh ér ve̱ za hemen u lun a ieren i dedoo cii yô, shi a kaa var var e̱r i doo u lun “a iyolgengese ga” yô. Yange wa mba ken tiônnongo cii kwagh kaa a ve ér: “Hide nen a ayol a en ijime er uwegh ku Aôndo ku ageegh ku lu sha a ven nahan.” (1 Peteru 5:1-6) Ma or u nan lu keren u lun sha imba ian la cii yô doo u nana nenge ikyav i tesen i mbatamen kpishi sha tar wuee mba ve eren tom kpoghuloo shi ve hiden a iyol ijime, nahan ve lu iveren hen atôônanongo a ve la.—Mbaheberu 13:7.
Mhen u Dedoo Wasen Se u Wan Ishima
9. Er nan ve Mbakristu ve we uityendezwa mba Yehova a er u van a averen la ken ishima?
9 A fatyô u nengen a mluainja u mgbegha u dooshima mgbeghan or la ken gbenda ugen kpaa. Mba i lu dooshima a ne ve lu civir Aôndo yô, Bibilo er ityendezwa i averen a vesen hegen man averen a kpilighyol je ganden u henen sha mi ken hemen. (1 Timoteu 4:8) Orkristu u nan ne uityendezwa mban jighjigh tsung shi nan ne jighjigh ér Yehova “ne mba ve lu keren Un la injar” yô, kwagh la ka a wase nan u tilen dông ken jighjigh u nan. (Mbaheberu 11:6) Se mbagen kpishi se mba veren ashe keghen m-iv u uityendezwa mba Aôndo, shi se mba kimbir mkaanem ma apostoli Yohane yange ôr la nahan, ser: “Amen, va, Ter Yesu.” (Mpase 22:20) Een, u gbidyen kwar sha averen a á lu keghen se aluer se mba jighjigh her la una taver se u lun a ishima i wan, di vough er u wan “iember i i ver Un sha ishi” ken ishima la yange wase Yesu u wan ishima nahan.—Mbaheberu 12:1, 2.
10, 11. Aluer ka dooshima a mgbegha se yô, kwagh la wasen se u wan ishima nena?
10 Nahan kpa, aluer ka isharen yase i lun ken tar u he la i̱ lu ityôkyaa i vesen i se lu civir Yehova di ye? Aluer ka nahan yô, se fatyô u yinan ishima fese shin kera zuan a mkom ga, aluer akaa va taver shin akaa kera er sha er se ver ishima la, shin sha shighe u se ver ishima ér ma á er la kpaa ga yô. Se fatyô u nyôron ken kwaghbo u kuwan karen ihongo. (Mbaheberu 2:1; 3:12) Paulu yange ôr kwagh u Dema, ijende na i tse, i yange va undu un yô. Lu sha ci u nyi? Lu sha ci u “tar u ainge ne u doo un yum yô.” (2 Timoteu 4:10) Ma or u nan lu eren tom sha ci u mbamtsera mba nanev tseegh yô, nana fatyô u eren nahan vough. Alaghga aan a zuan a mzehemen ken tar a nan nenge a mi hegen ne aa urugh nan nahan nana kera soo u den ér akaa a̱ saa nan hegen á ishimaveren i va zuan a averen a a lu van la ga.
11 Er i lu sha inja man sha gbaaôndo u lun a isharen i va zuan a averen a ken hemen shi veren ashe keghen myôhôliyol sha atsan la i lu kwaghbo ga nahan kpa, dooshima maan iwuese yase sha kwagh u a hembe lun u vesen ken uuma asev la. Ka ishima i Yehova i lu kwagh u vesen ye, ka i̱ yase ga. (Luka 22:41, 42) Een, dooshima maan se a maa. Ne ka kom se u wan ishima zulee keghen Aôndo wase, shi nyityô averen á ka una na cii a kuma se, shi se lu a vangertiôr ser shighe u a ver la una va kuma yô, una na se hanma kwagh u a tende zwa u nan se cii—shi a hemba nahan kpaa. (Pasalmi 145:16; 2 Mbakorinte 12:8, 9) Hegen yô, dooshima wasen se u zan hemen u eren tom a iyol tangen shio, sha ci u “dooshima . . . keren kwagh na iyol na tsô ga.”—1 Mbakorinte 13:4, 5.
Ka Unô Vea Doo Mbakristu Ishima?
12. Sha m-er kwagh u Yesu yô, ka unô i gbe u vea doo se ishima?
12 Yesu yange wa tindi u samber sha akaa wuee sha kwagh u mba vea doo se ishima la zum u a ôr akaaôron ahar a ken Tindi u Mose yô. A kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii,” shi a seer ér, “or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.”—Mateu 22:37-39.
13. Shin er se fatyô u nengen a Yehova ga nahan kpaa, se er nan ve una doo se ishima?
13 Sha kwaghôron u Yesu yô, gba u Yehova una vande doon se ishima hiihii. Nahan kpa, Yehova hiin u doon se ishima tsung sha marami wase je ga. Ka kwagh u se hen a hen u lun a mi keng yô. Zum u yange se ungwa kwagh na hiihii la, kwagh u se ungwa la urugh se va a vese ikyua a na. Tegh tegh tsô se hen se fa er yange sôr tar ver vough sha ci u orumace yô. (Genese 2:5-23) Se hen se fa er yange er kwagh a orumace yô, se fa er yange ta se kera shighe u isholibo hii nyôron ken tsombor u uumace la ga, kpa ker igbenda i yiman se yô. (Genese 3:1-5, 15) Yange er a mba ve lu jighjigh la sha mhôôn shi ken masejime yô, a na Wan na u môm môm la sha ci u mde u asorabo ase. (Yohane 3:16, 36) Mfe u se lu̱ seer zuan a mi ne na iwuese yase hen Yehova kpa lu seer a seer. (Yesaia 25:1) Tor Davidi yange kaa ér Yehova doo un ishima sha ci u ikyo i wan Na i sha dooshima la. Ainge ne, Yehova we se ikyo, shi kôôm se shi ne se agee shi taver se ishima kpaa. Se nguren henen kwagh na seer yô, kape dooshima wase di kpaa una lu seer je la.—Pasalmi 31:23; Sefania 3:17; Mbaromanu 8:28.
Se Fatyô u Tesen Dooshima Wase Nena?
14. Ka sha nyi gbenda nahan se fatyô u tesen ser Aôndo doo se ishima sha mimi?
14 Ka mimi ior kpishi sha tar mba kaan ér Aôndo doo ve ishima, kpa ieren ve ka i tese ér ve senge a senge tsô. Se er nan ve se fa ser mimi je Yehova doo se ishima? Se fatyô u lamen a na ken msen ôron un er i lu se ken ishima la. Shi se fatyô u eren kwagh sha gbenda u ua tese dooshima wase yô. Apostoli Yohane kaa ér: “U nan we kwaghôron [u Aôndo] iko yô, mimi je ka ken a nan man dooshima u Aôndo a kom vough ye. [Ka sha kwagh ne kpaa se fe ser se mba ken a na ye, NW ].” (1 Yohane 2:5; 5:3) Môm ken akaa a Mkaanem ma Aôndo ma kaa ér se̱ er yô, ér se̱ kohol imôngo shi uuma asev ve̱ lu wang a acôghol iyol shio. Se mba palegh imanger shi se mba ôron kwagh sha mimi, mbamhen asev kpa mba lu wang. (2 Mbakorinte 7:1; Mbaefese 4:15; 1 Timoteu 1:5; Mbaheberu 10:23-25) Se mba tesen ser mbagenev doo se ishima sha u wasen mba ibanave i̱ ker ve la. (1 Yohane 3:17, 18) Shi se mba tangen iyol u ôron mbagenev kwagh u Yehova ga. Kwagh la kua u lun a ci ken mpase u pasen loho u dedoo u Tartor sha tar cii la ker. (Mateu 24:14; Mbaromanu 10:10) U wan Mkaanem ma Aôndo ikyo sha ambaakaa angan nahan la ka ikyav i tesen ér Yehova doo se ishima sha mimi.
15, 16. Mdoo u Yehova a doo ior ishima la yange bende a uuma mba ior kpishi ken inyom i i kar la nena?
15 Mdoo u Yehova a doo ior ishima la ka a wase ve ve tsua u eren akaa a dedoo. Ken inyom i i kar la, imba dooshima la na iorov 288,907 tsegha uuma vev sha ci na shi ve tese ikyav i kwagh u ken ishima ve la sha batisema u eren shin mnger. (Mateu 28:19, 20) Iyoltseghan ve la lu kwagh u injaa kpishi. Lu ikyav i tesen mgem ken uuma vev. Ikyav i tesen yô, yange Gazmend lu môm ken mba neer bol u gbidyen sha ave, u i ye ikyo na shin ikyese la ken tar u Albania. Un man kwase na ve hen Bibilo anyom imôngo, man shin er yange ve zua a mbamtagher nahan kpa, ken masejime yô ve kuma u hingir mbapasenkwagh mba Tartor. Ken inyom i i kar la, i er Gazmend batisema, lu môm ken iorov 366 mba i er ve batisema ken tar u Albania ken inyom i tom i 2000 la. Pipaabaver igen due a kwaghngeren sha a na nahan ér: “Uma na ngu a awashima, sha ci u nahan yô, un man tsombor na mba ember ayange a hemban saanyol ken uuma vev cii. Hen a na yô, kera ka kwagh u una zua a mi ken uma la a lu un kwagh u hange hange ga, kpa gema ka er una wase mbagenev la.”
16 Anmgbian u kwase u i sember eren un batisema, u a eren tom vea kômpeni u dughun mkurem ken tar u Guam kpa yange er nahan vough shighe u i na un mzehemen u doon tsung ken tom yô. Er á zer zuan a mzehemen ken tom anyom imôngo zan zan a za gba sha atô yô, i mase nan un ian i lun kwase u hiihii u dondon ken pesiden hii er kômpeni la gba je. Nahan kpa, hen shighe ne a tsegha uma na sha ci u Yehova. Nahan tem idyu vea nom na mba gbidi kwar sha akaa la cii yô, anmgbian wase u kwase u he ne venda ian tom la, nahan gema sôr ian ver i eren tom na u uke la shin uwegh sha er una hingir ortom u shiren tom hanma shighe yô, ka pania je la. Lu mdoo u Yehova doo un ishima la yange mgbegha un u keren u shiren un tom pania, a u yange ma gema ma lu zendan asaren a inyar a tar ungun ne ye. Sha kpôô yô, ka imba dooshima la yange i̱ mgbegha iorov 805,205 sha tar cii u lun a ci ken avegher wue wue a tom u pania ne ken inyom i tom i 2000 la ye. Nenge imba dooshima i yange pania mban ve tese kua jighjigh u nan ne sha wono!
Sagher se ken Ishima u Doon a Yesu
17. Ka ikyav i tesen dooshima i dedoo i nyi se nenge a mi ken Yesu?
17 Yesu ka ikyav i kpilighyol i tesen or u dooshima á mgbegh nan yô. Ken mlu u yange lu cii ve mase va hingir or la, Ter na doo un ishima kua orumace kpaa. Er un lu imbor i kwaghfan yô, a kaa ér: “M lu vea [Yehova], er or u fan tom nahan, hanma iyange m lu saan saan gbem, m lu ember sha ishigh Nagh gbem, m lu ember ken tar Na u sha won cii, doom a ônov mba iorov tsung.” (Anzaakaa 8:30, 31) Dooshima u Yesu yange mgbegha un u undun ijiir na i teman i sha la, i va mar un er wanikyundan u lun a tahav shio yô. Yange eren a mbaasemaleghlegh man mbaatsanev mba yange ve lu yan ican sha ikyev i mbaihomov mba Yehova la sha ishimawan. Ken masejime yô, a kpe sha ci u orumace cii sha kon u mtsaha. (Yohane 3:35; 14:30, 31; 15:12, 13; Mbafilipi 2:5-11) Nenge ikyav i tesen m-mgbegha u dedoo u ishima mgbeghan or sha wono!
18. (a) Ka se maa mdoo u Yesu a doo se ishima la nena? (b) Ka sha nyi gbenda nahan se tese ser Yesu doo se ishima?
18 Shighe u ior mba ve lu a ishima i mimi ka vea ôr kwaghngeren u uma u Yesu u i nger ken Ivangeli la shi vea gbidye kwar sha averen kpishi a jighjigh na u nan la a ve ve a mi yô, kwagh ne ka a na ve lu a dooshima sha a na tsung. Nyian se mba er mba yange Peteru lu lamen a ve la nahan, zum u a kaa ér: “[Yesu] doo ne ishima shin er ne lu a nenge a Na ga je kpaa” la nahan. (1 Peteru 1:8) Dooshima wase ka a due ken igbar shighe u se ne un jighjigh shi se lu kaven uma na u tangen iyol ga la yô. (1 Mbakorinte 11:1; 1 Mbatesalonika 1:6; 1 Peteru 2:21-25) Sha iyange i Aipor 19, 2000 la, i umbur iorov mba yange kohol cii yô ve lu ingyegh 14,872,086 la atôakaa a á ne ve Yesu á doo ve ishima shighe u ve za M-umbur u umbur ku na u sha hanma inyom la. Ingyeghior ne yange i ngee kpen kpen! Shi u fan ér sar ior kpishi ken atô ve u zuan a myom sha ikyev i naagh ku Yesu la ka kwagh u nan ishimataver kpishi! Sha mimi yô, mdoo u se doo Yehova man Yesu ishima, shi ve kpa ve doo se ishima la maan se kpishi.
19. Ka mbampin mba sha kwagh u dooshima mba nyi se va nenge sha mi ken kwaghngeren u una dondo laa?
19 Yesu yange kaa a vese ér Yehova a̱ doo se ishima sha ishima yase cii man sha uma wase cii man sha mfe wase cii man sha agee ase cii. Kpa a shi a kaa ér orwanndor avese kpaa nana̱ doo se ishima er iyol yase nahan. (Marku 12:29-31) Ka unô i we ve kere? Shi mdoo u orwanndor a vese doon se ishima la wasen se u eren kwagh akuma akuma shi lun a mhen u injaa nena? A nenge sha mbampin mban ken kwaghngeren u a dondo ne.
Ú Umbur Kpa?
• Er nan ve dooshima a lu kwagh u hange hange?
• Se er nan ve se hen se fa gbenda u Yehova una doo se ishima?
• Ieren yase i tesen ér Yehova doo se ishima nena?
• Se tese ser Yesu doo se ishima nena?
[Study Questions]
[Pictures on pages 20, 21]
Dooshima wasen se u keghen iwasen a ishima i wan
[Picture on page 22]
Naagh ku vesen ku Yesu kura ku na se u soon un