Ker Yehova, Un U A Karen Ishima I Or La
Ker Yehova, Un U A Karen Ishima I Or La
“Kerem nen, nahan né lu uma.”—AMOSHI 5:4.
1, 2. Icighanruamabera ka ia kaa ér Yehova “nengen ken ishima” yô, inja na ér nyi?
NGISE Yehova Aôndo kaa a profeti Samuel ér: “Or nengen mluashe u ken won, kpa TER yô, nengen ken ishima.” (1 Samuel 16:7) Yehova “nengen ken ishima” inja nena?
2 Ken Icighanruamabera yô, ishima tile sha mlu u or u ken atô la—asaren a nan man mbamhen mba nan man akaa a nan soo shin nan soo ga la. Nahan, Bibilo ka ia kaa ér Aôndo nengen ken ishima yô, ngi kaan ér nengen mluashe u ken won la tseegh ga, kpa hembe veren ishima sha mlu u ken atô u or la.
Aôndo Kar Mlu u Iserael
3, 4. Sha kwagh u í er ken Amoshi 6:4–6 yô, yange uma u ken tartor u Iserael u ikwe pue la lu nena?
3 Zum u Un shon u a karen asema la tile shaala nenge mlu u ikwe pue i tartor u Iserael la sha ayange a Amoshi la yô, lu nyi kwagh nenge a mini? Amoshi 6:4–6 ôr kwagh u ior mba “ve yaven sha ugambe mba sha anyianor, man ve naregh ayol a ve sha ugambe” la. Ve yaan “agumauile a ken ikumuile man agumaibua a ken ityôr.” Ambaaior la waan “atsam a gbilinigh sha amo a adiguve” shi maan “wain shin ikuca” kpaa.
4 Aluer ú nenge kwagh ne hiihii yô, a lu ú er ka kwagh u doon kenger yô. Gadia mbainyarev tema ken uya vev mba lun kundu kundu mbara, lu yan kwaghyan u hemban doon cii, shi man msôrom ma̱ hemban doon cii yô, shi ior mba̱ kuhwan ityogholouv ve va a ikyav mbi kuhwan kwagh mbi mbí sember duen la, ve va kuhwan kwagh sha ato ve kpaa. Shi ve yav sha “ugambe mba sha anyianor” je. Mbadughun akaa shin inya zua a anyianor a ngeren iyol, doonashe tsung ken Samaria, u lu gartamen u tartor u Iserael la. (1 Utor 10:22) Shi alaghga anyianor ne kpishi yange i eren akaa a teman a mi, shin i eren hwe a mi sha kpekpeyou je kpaa.
5. Ishima yange i̱ vihi Aôndo a Mbaiserael mba sha ayange a Amoshi la sha ci u nyi?
5 Nahan yange ishima vihi Yehova sha ci u Mbaiserael tema ken mkpeyol, mba yan kwaghyan u injaa shi man wain u dedoo, ungwan ityogholouv mbi doon ken ato yum shinii? Mayange ga! Kera je kpa, ka un a ne akaa ne cii wuee sha u orumace a̱ er kwagh a mi ye. (1 Timoteu 6:17) Kpa, kwagh u yange vihi Yehova yô, lu asaren a bo a ve lu a mi ken asema la man icivir i ve naan Aôndo ga, shi dooshima u ve ban a mi sha mba ve lu Mbaiserael a ve imôngo la.
6. Mlu u Iserael u ken jijingi yange lu nena sha ayange a Amoshi laa?
6 Lu u kwagh u kpilighyol una bur a bur mbara mba ve ‘naregh ayol a ve sha ugambe; ve yaan agumauile a ken ikumuile man agumaibua a ken ityôr; ve waan atsam a gbilingh’ la kpee. Í pine ior mbara ér: ‘Ne mba kperan a iyange i bo ken hemen ca zee?’ Lu u akaa shon a á lu zan hemen ken Iserael la ma vihi ve, kpa “ishima kera vihi ve sha ci u mvihi u i vihi Yosev kera la ga!” (Amoshi 6:3–6) Aôndo kera nenge mzehemen u ve lu zuan a mi sha kpenga u eren la tseegh ga, kpa ta ashe za nenge mlu u Yosev—shin Iserael u ken jijingi la, nahan kav er mlu ve a ker kunya kpishi yô. Nahan kpa, tativ za hemen lu eren akaa a ve eren ayange ayange keke la, kwagh gba ve sha mi ga. Kape ieren i ior kpishi nyian kpa i̱ lu je la. Alaghga vea lumun ér ashighe a se lu ker ne ka a ican, kpa er ican la i̱ bende a ve ayol a ve ga yô, kwagh gba ve sha kwagh u a lu tseren mbagenev la ga, shi kwagh gba ve sha akaa a ken jijingi kpaa ga.
Tar u Iserael Lu Vihin Saan Ishe
7. Aluer ior mba Iserael ungwa icintan i Aôndo ga yô, kanyi ia er ve?
7 Amoshi pase mvihi u tar la vihi je gba kera la vighe vighe, shin er mluashe u ú tese kwagh ugen kposo nahan kpaa. Er ior mbara ungwa icintan i Aôndo shi gema uma ve ga yô, lu u Yehova una undu ve sha ikyev i mbaihyomov vev. Nahan Mbaashiria vea va tsuwe ve hen ugambe vev mba kundu kundu mba sha anyianor mbara kera, vea kpela ve vea yem a ve uikyangen. Mayange vea kera tema ken mkpeyol kundu kundu ga!
8. Iserael yange er nan ve, va nyôr ken mlu u ken jijingi u kôron kunya yum nahana?
8 Ikyurior i Iserael i̱ er nan ve, i̱ hingir u nyôron ken imba hôngor ne nahana? Kwagh la hii ken inyom i 997 C.S.W. la, shighe u Tor Solomon kpe kera, wan na Rehobiam kar tema tor ve, ikwe pue i ken imbusutarimese la pav yem, mase undun ipaven i Yuda man Benyamin tswen la. Tor u hiihii u tartor u Iserael u ikwe pue la lu Yerobiam u sha I, u lu “wan u Nebati” la. (1 Utor 11:26) Yerobiam kaa a ior nav ér u moughon yemen ken Yerusalem sha u za civir Yehova la, gba ica gande. Kpa, sha mimi yô lu mkpeyol u ior nav lu keren ga. Lu keren lu mtsera na iyol na tsô. (1 Utor 12:26) Yerobiam lu cian ér, aluer Mbaiserael zer wan nongo lugh lugh yemen ken tempel u ken Yerusalem la sha ci u uiniongo mba i eren hanma inyom i civir Yehova la yô, ica a gba ga tsô vea gema asema ve vea ver sha tartor u Yuda, vea kera ungwan un ga. Nahan, sha u una yange ior nav ve̱ de undun un yemen pe gen ga yô, Yerobiam maa er anibuav mba sha zenaria uhar, ver u môm ken Dan, ver ugen la di ken Betel. Maa wanbua u civir hingir kwaghaôndo u ken tar u Iserael cica cii.—2 Kroniku 11:13–15.
9, 10. (a) Yange Tor Yerobiam u sha Môm la ver uiniongo mba kwaghaôndo mba nyiivi? (b) Aôndo yange nenge uiniongo mba í eren ken Iserael sha ayange a Tor Yerobiam u sha Uhar la nena?
9 Yerobiam nôngo ér una er yô kwaghaôndo u he ne a̱ lu a icivir, a̱ lu a ulum iyol. A ver uiniongo mba kwaghaôndo, ve bee uiniongo mba i eren ken Yerusalem la. Í kaa ken 1 Utor 12:32 nahan ér: “Tsô Yerobiam ver iniongo sha uwer u sha anigheni, ayange a u pue kar ataan la, sha inja i iniongo i ken Yuda, a za unde sha atse a nanden nagh sha mi la, kape a er ken Betel la.”
10 Kpa mayange je Yehova lumun a uiniongo mbaaiev mban ga. Ayange nga karen ka hembe derianyom jimin yô, a pase ishima na sha imba mcivir la sha zwa u Amoshi, sha ayange a Yerobiam u sha Uhar tema tor sha tartor u Iserael u ikwe pue, tiôn u inyom i 844 C.S.W. la. (Amoshi 1:1) Sha kwagh u i nger ken Amoshi 5:21–24 yô, Aôndo kaa wener: “M kôr uinongo enev ihom, M laha ve, icighanmbamkohol enev kpaa ve doom ishima ga. Een, shin er ne nem iniav mbi nanden man iniav mbi sha samuyia, nahan kpaa Me ngohol mbi ga; iniav mbi bem mbi ne ne sha uzendenya enev mba wan ahôm la kpaa Me kera ver ishima sha mi ga. Karem a ayôôso a atsam a ou kera; gadia mkoho u umolo ou la kpaa, M soo u ungwan ga. Kpa ijirôron i mimi i̱ kuwa er ka mngerem nahan, man perapera kpaa er ka uwagh u tôndon ga nahan.”
Nyian Kpa Kwagh Ngu Nahan
11, 12. Mcivir u Iserael u sha ayange a tsuaa la ngu kwaghmôm a mcivir u Mbakristu Mbaaiev nena?
11 Nahan kera ka ashe tugh ga, Yehova nenge asema a ior mba ken Iserael mba ve lu eren uiniongo mba mbafanaôndo ga, shi ve lu zuan uicighanmbamkohol kpaa la, shi a venda uiniongo mban cii, kua iniaav mbi i lu nanden nan un la kpaa. Kape nyian kpa a vende uiniongo mba Mbakristu Mbaaiev ve ember la je la, amba er Kirimishi man Ista nahan. Hen mba civir Yehova yô, mayange perapera una fatyô u zuan vea ifer ga, shin iwanger a ime kpaa je ga.—2 Mbakorinte 6:14–16.
12 Shi a fatyô u tôôn igbenda igen i Mbakristu Mbaaiev ve civir la karen sha mcivir u Mbaiserael civir wanbua sha ayange a tsuaa la. Shin er mbagen mba ve senge ér mba Mbakristu ka ve lumun mimi u Mkaanem ma Aôndo nahan kpa, ka Aôndo a doo Mbakristu Mbaaiev ishima ve, ve civir un ga. Luun er una doo ve ishima yô, ma ve hanger ér vea civir Yehova “ken jijingi kua ken mimi kpaa,” gadia ka imba mcivir u a doo Yehova ishima je la. (Yohane 4:24) Heela tseegh ga, Mbakristu Mbaaiev mba den ér “ijirôron i mimi i̱ kuwa er ka mngerem nahan, man perapera kpaa er ka uwagh u tôndon ga nahan” ga. Kpa hanma shighe yô, ka ve zer turen atindi a Aôndo a we la hiden a mi ijime. Mba vende idya kua asorabo a vesen agen a ior ve eren la shalegh shalegh ga, shi ka ve zua nomso mba ve soo u vôson nomso mbagenev la ivese, ve haa iveren sha ivese ve la kpaa!
“Kwaghdedoo A̱ Doo Ne Ishima”
13. Er nan ve i lu hange hange u se dondon mkaanem ma i nger ken Amoshi 5:15 laa?
13 Yehova kaa a mba í sar ve u eren ishima na la cii ér: “Kôr nen kwaghbo ihom man kwaghdedoo a̱ doo ne ishima.” (Amoshi 5:15) Dooshima man ihyom i kôron cii ka akaa a taver tsung á a dugh ken ishima i sha injakwagh la yô. Er ishima i we atseregh yum yô, gba u se er hanma kwagh u se fetyô cii, sha u kuran i̱. (Anzaakaa 4:23; Yeremia 17:9) Aluer se de ser akaabo a̱ sar ishima yase yô, alaghga kwagh u á lu u bo la una gba doon se ishima, kpa se gema se gba kôron kwagh u dedoo ihyom. Shi aluer se er kwagh shon u a sar se la sha u eren isholibo yô, sea mase tseen ishima sha mcivir u Aôndo er ma nyi kpa, Aôndo una lumun a vese ga. Nahan yô, de se sôn nen Aôndo a wase se se ‘kôr kwaghbo ihom man kwaghdedoo a̱ gema a̱ doo se ishima.’
14, 15. (a) Ior mbagen ken Iserael mba ve lu eren akaa a dedoo la lu ana man ana, kpa i lu eren a ve mbagenev nena? (b) Se taver mba ve lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe nyian la asema nena?
14 Lu Mbaiserael cica cii ve lu eren kwagh u vihin sha ishigh ki Yehova ga. U tesen ikyav yô, kwaghdedoo doo Hosea man Amoshi ishima nahan ve er Aôndo tom sha perapera, ve lu uprofeti. Mbagenev tsegha ayol a ve, lu Mbanasari. Sha ayange a mtsegh ve la cii, ve nyaghen hanma kwagh u a dugh ken itine i wain cii, ve maan wain ga. (Numeri 6:1–4) Mbaiserael mbagenev yange ve nenge ior mba jighjigh mba ve na ayol a ve nahan ne nena? Mlumun u kundan iyol u sha mpin ne tese er tar la yange ú vihi je tume inya yô. Amoshi 2:12 kaa ér: “Ne na mbanasari wain er ve̱ ma; man ne ta uprofeti icin ner: De er nen kwaghôron u profeti ga.”
15 Er Mbaiserael ve nenge ikyav i Mbanasari kua uprofeti mban er ve lu zan hemen a jighjigh u nan nahan, yange kunya ma kôr ve a ayol a ve, ma ve gema aeren a ve. Kpa ve ban a dooshima, nahan ve gema ve lu keren a ker ér vea na mbaperapera mban iyolkpen, ve̱ de u wuese Aôndo. Mayange se zer a mba ve lu Mbakristu a vese mba ve eren tom pania ne ser ve̱ de ú, ve̱ hide ve̱ wa ikile, i̱ kpe ve iyol ga; shin mba eren tom mishen mbara kpaa ga, shin mbakuran mba ve ningir sha kpa se na ve iyol kpen ga, shin mba ve lu shin Betel, ve lu eren tom a ishima i tseen la kpaa je ga. Kpa, se gema se taver ve a taver ishima ser ve̱ za hemen a tom u dedoo ú ve lu eren la!
16. Hii nan ve mlu u ken jijingi u Mbaiserael mba ve lu sha ayange a Mose la hemba doon a mba sha ayange a Amoshi laa?
16 Shin er Mbaiserael mba sha ayange a Amoshi la kpishi ve lu a inyaregh, ve lu yan tar ember uma nahan kpa, ve gema ve lu ‘mbainyarev sha kwagh u Aôndo ga’ (Luka 12:13–21). Uter vev ya mana tseegh ken taaikyôngo anyom 40. Ve yaan uicôngonmbaibuav shin ve yaven ve memen kundu kundu sha ugambe mba sha anyianor ga. Nahan cii kpa, Mose kaa a ve vough nahan ér: “TER, Aôndo wou, ver u doo doo sha tom wou u aveegh cii; . . . anyom akunduahar ne, TER, Aôndo wou, lu a we imôngo; ma kwagh ban u ga.” (Duteronomi 2:7) Een, akaa a yange kwagh gba Mbaiserael a mi sha mimi ken taaikyôngo yô, ve zuan a á hanma shighe cii. U hemban cii je yô, ve doo Aôndo ishima shi lu kuran ve kpaa!
17. Ka sha ityôkyaa i nyi Yehova yange hemen Mbaiserael mba tsuaa mbara nyôr a ve ken Tar u Ityendezwa laa?
17 Yehova umbur ior mba sha ayange a Amoshi ér Un va a uter vev ken Tar u Ityendezwa shi un wase ve ve zenda mbaihyomov ken ú kera cii. (Amoshi 2:9, 10) Kpa er nan ve Aôndo yange hemen Mbaiserael mba tsuaa mbara due a ve ken tar u Igipiti kera, va nyôr a ve ken tar u ityendezwa laa? Lu sha u ve̱ shi sha kwaghyan tseegh, ve̱ wa hwev, shi ve̱ venda Orgban vee? Ei! Kpa, yange er nahan sha u ve̱ de kera lu ken uikyangen ga, ve̱ lu wang ken jijingi, ve̱ civir un gbar gbar yô. Kpa mba ve lu ken ikwe pue i Iserael la kôr kwaghbo ihyom ga, shi kwagh u dedoo kpa doo ve ishima ga. Ve gema ve naan ieev mbi gban a gba icivir, lu Yehova Aôndo ga. Nenge kwagh u kunya sha wono!
Yehova Una Tsaha Mbaaferev
18. Ka sha ityôkyaa i nyi Yehova a pase se a toho ken jijingi?
18 Yange lu u Aôndo una gbaa kenger ieren i Mbaiserael i kunya la ashe ashe ga. Á pase mnenge na gbar gbar zum u a kaa ér: “Me va tsaha ne sha aferakaa a en cii” la. (Amoshi 3:2) Mkaanem man na yô se kpa se gbidye kwar sha myem u i yem se i dugh a vese ken Igipiti u nyian kera la—inja na yô ka botar u a lu nyian ne je la. Yehova pase se tuhwa sha u se̱ zendan ugbayol asev ayol a ase ityô ga. Kpa a̱ pase se a tuhwa sha u se̱ de kera lu ken uikyangen ga, se civir un ken mcivir u wang yô. Hanmô wase nana va ôr kwagh u nan er a mlu u nan u ken uikyangen ga la.—Mbaromanu 14:12.
19. Amoshi 4:4 man 5 kaa ér Mbaiserael kpishi ve hingir u soon nyi?
19 Kpa kwagh ka a er i vihi yô, ior kpishi ken Iserael hure loho u Amoshi na taver taver ne kera. Profeti la pon angev vev mbu ken jijingi la ken mkaanem ma i nger ken Amoshi 4:4 man 5 la ér: “Va nen hen Betel, va per nen atindi; va nen hen Gilgal va seer peren nen atindi; . . . gadia ka kwagh u a doo ne je ra, ne Mbaiserael!” Mbaiserael lu a̱ gba lun a asaren a ikyoo ga. Ve lu a gba kuran asema ve ga. Nahan ve kpishi ve hingir u soon kwagh u bo, kpa geman kôron kwagh u dedoo ihyom. Mba nômbonikyôr civir wanbua mbara gema asema ga. Nahan Yehova una tsaha ve sha afer a ve la, vea kpe ken asorabo ve!
20. Or nana fatyô u dondon kwagh u i ôr ken Amoshi 5:4 la nena?
20 Yange a taver mbaperapera mba sha ayange la u tilen sha perapera ve hen Yehova kpen kpen. Er ne Mbakristu mba ne lu agumaior man mbaganden kpa ne fe dedoo nahan, ka i lu kwagh u ican kpishi u duen kposo a mbagenev. Kpa, Aôndo doo Mbaiserael mbagenev ishima, shi sar ve u civir un kpaa, nahan kwagh la mgbegha ve u civir sha mimi. Lu amba ne Yehova lôhô ve, er i nger ken Amoshi 5:4 nahan, ér: “Kerem nen, nahan né lu uma” ye. Nyian kpa, kape Aôndo a lu zungwen ior mhôônom je la, ve mba ve gem asema ve lu keren un sha u henen mfe u vough u Mkaanem nam, shi ve lu eren ishima na la. Ka kwagh u taver kpishi u dondon ieren ne, kpa u eren nahan la una va a uma u tsôron!—Yohane 17:3.
Shin Er Ijen I Gbe ken Jijingi Nahan kpa, Mba Zan Hemen
21. Ka ijen i nyi i ker ior mba ve civir sha mimi ga laa?
21 Kanyi yange i lu keghen mba ve venda u suen mcivir u mimi laa? Ka ijen i gban i hemban vihin cii i lu keghen ve ye—ijen i ken jijingi je! “Ayange nga van, kape Ter AÔNDO A kaa ne, a Me tindi ijen shin tar, kpa á lu ijen i kwaghyan shin imura i mnger ga, kpa á lu sha u ungwan kwaghôron u TER.” (Amoshi 8:11) Mbakristu Mbaaiev mba shalegh iyol inya a imba ijen i gban i ken jijingi la. Kpa, mba lun a asemaamimi mba ve lu ken a ve yô, ve nenge a mzehemen u ken jijingi u ior mba Aôndo la, nahan mba van ken nongo u Yehova iuu. I pase mkposo u a lu hen atô u Mbakristu Mbaaiev man Mbakristu mba mimi la vough, ken mkaanem ma Yehova man, á kaa ér: “Nenge, mbayev Av vea ya kwagh, kpa ne yô, nea lu ijen; nenge, mbayev Av vea ma kwagh, kpa ne yô, nea lu imura. Nenge, mbayev Av vea wa icam sha ci u iember ken ishima, kpa ne yô, nea vaa.”—Yesaia 65:13.
22. Ka ityôkyaa i nyi se lu a mi i embere?
22 Er se lu mbacivir Yehova nahan, se wuese mbamne mba ken jijingi mban man averen a se zough a mi la kpa? Sha mimi yô ka sea hen Bibilo man ityakerada yase i Mbakristu shi sea za mbamkombo shin mbamkohol mba kiriki shin mba vesen yô, ka i sar se u wan icam sha ci u iember i se lu a mi ken ishima la. Ka se ember sha mkav u se zough a mi wang ken Mkaanem ma Aôndo la cii, kua u se zough a mi ken kwaghôron u profeti u sagher iyol u Amoshi ne kpaa.
23. Mba ve lu nan Aôndo icivir la cii vea ember nyi?
23 Hen uumace mba Aôndo a doo ve ishima cii, shi ve soo u civir un kpaa yô, kwaghôron u profeti u Amoshi ngu a loho u nan ishimaverenkeghen. Aluer mlu wase u hegen ne una lu nan, shin sea lu tagher a ameen ken tar u ú ngee a mbamzeyol ne nan je kpa, se mba Aôndo a doo se ishima ne se mba ember averen kpishi hen Aôndo shi se mba yan kwaghyan u ken jijingi u hemban doon cii. (Anzaakaa 10:22; Mateu 24:45–47) Nahan iwuese cii i̱ yem hen Aôndo, Un shon u a ne se akaa cii wuee sha u se̱ er kwagh a mi la. Sha nahan yô, se cii se za nen hemen u wuese un a ishima yase cii gbem sha won. Aluer se ker Yehova, Un shon u a karen asema la yô, se zua ian i civirigh, i saan saan ne.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Akaa lu ken Iserael sha ayange a Amoshi la nena?
• Akaa a yange lu zan hemen ken ikwe pue i Iserael la nga kwaghmôm a nyi sha ayange ne?
• Ka ijen i i tsengeôron i nyi i lu kôron hegene, kpa ka unô ijen ne i bende a ve ga?
[Study Questions]