Igbetar Ngi Tesen Kwaghfan U Yehova
Igbetar Ngi Tesen Kwaghfan U Yehova
“Mba nengen a mlu Na u i nengen a mi sha ashe ga la, . . . ken akaa a a gbe la.”—ROM. 1:20, NW.
1. Kwaghfan u tar ne benden a ior nyian nena?
IOR mba gbe yaren tom a ishember i “kwaghfan” la tsô. Mbagenev yô, or ka nana fa takerada kpishi kpa ve kaa ér nan fa kwagh. Nahan kpa, mba tar u nengen ér ka ior mba fan kwagh la mba we ior kwagh u una wase ve, vea er akaa a injaa ken uma ve ga. Kpa mba ve dondo kwaghwan u ambaaior la cii “ka i daase a ve i yem a ve wue wue sha ahumbe a [hanma] ityesen” cii.—Ef. 4:14.
2, 3. (a) Yehova ngu a “kwaghfan Un tswen” sha ci u nyi? (b) Kwaghfan u Aôndo kaha kposo a kwaghfan u tar ne nena?
2 Kpa mba ve ngohol kwaghfan u mimi, u a dugh hen Yehova Aôndo la yô, kwagh ve ngu nahan ga! Bibilo kaa a vese ér Yehova ngu a “kwaghfan Un tswen.” (Rom. 16:27) A fa akaa a i gbe a la cica cii kua gbenda u i er a la man er i hii ve akaa shon a lu la kpaa. Ka Yehova a er atindi a igbetar, a uumace ve har sha mi sha u wasen ve u tôvon akaa la ye. Nahan ka maan un iyol a akaa a uumace ve er sha kwaghfan ve la ga, shi kwaghfan u uumace u tar u nengen ér a gba ave la kpa ka sasen un iyol a mi ga. “Kwaghfan u tar ne ka Aôndo ibumekwagh je.”—1 Kor. 3:19.
3 Bibilo kaa a vese ér Yehova “ne” mbacivir un “kwaghfan.” (Anz. 2:6) Kwaghfan u Aôndo ka gbilinkwagh er kwaghfan u uumace nahan ga. Kpa, kwaghfan u Aôndo har sha ijirôron i mimi man mfe u vough kua mkav kpaa. (Ôr Yakobu 3:17.) Kwaghfan u Yehova yange kpiligh apostoli Paulu iyol kpishi. Nahan a nger ér: “Kpash! Mze u ikpelaakaa man mfe man kwaghfan u Aôndo ve za kweng ne! Ajir a ôron a Na gande u timen sha mi, igbenda Na kpaa i gande u tôvon tsôô!” (Rom. 11:33) Yehova hemba kwaghfan cii, nahan se mba a vangertiôr ser atindi a na aa wase se se er uma sha gbenda u hemban doon cii. Gadia Yehova fa akaa a aa na se msaanyol hemba hanma or cii.—Anz. 3:5, 6.
Yesu Lu “Or u Fan Tom”
4. Ka sha gbenda môm u nyi se fatyô u nengen a kwaghfan u Yehova?
4 Se fatyô u nengen a kwaghfan u Yehova man aeren a na agen a a hembe cii la ken akaa a a gbe la. (Ôr Mbaromanu 1:20.) Hanma tom u Yehova yô pase avegher a aeren a na, hii sha tom na u u hembe kehen la zan zan za ar sha u u hembe ndahar cii la. Hanma ijiir i se gem cii kpa se nenge a akaa kpishi a a tese ér Yehova ka Orgbanakaa u hemban mfe cii man u lun a dooshima yô. Se hen kwagh na kpishi sha u timen sha akaa a a gbe la.—Ps. 19:1; Yes. 40:26.
5, 6. (a) Dugh Yehova sha yô, ka an Yehova yange yar tom a nan sha u gban akaa? (b) Kanyi se time sha mini, man ka sha ci u nyi?
5 Shighe u Yehova “gba Sha man tar” la, lu un tswen ga. (Gen. 1:1) Bibilo tese ér Aôndo yange gba or u ken jijingi ugen ica i gba cii ve hii u gban tar ye; lu sha ikyev i or u ken jijingi ne Aôndo gba “akaa [agen] cii ye.” Or u ken jijingi ne lu Wan u Aôndo u môm môm, u lu “Waniunda ken akaa a i gbe a cii la.” Ka Wan u Aôndo ne yange va shin tar va hingir or, i yilan un ér Yesu ye. (Kol. 1:15-17) Yesu kpa ngu a kwaghfan vough er Yehova nahan. Anzaakaa ityough 8 yila un jighilii ér kwaghfan. Ityough ki Bibilo kin shi yila Yesu ér “or u fan tom” u Aôndo.—Anz. 8:12, 22-31.
6 Nahan akaa a i gbe, se nengen a mi la pase kwaghfan u Yehova man u Yesu, u a lu or u fan tom u Yehova la. Se fatyô u henen akaa a injaa kpishi ken akaa ne. De se time sha akaa anyiin a Aôndo a gbe, i er kwagh u a ken Anzaakaa 30:24-28 ér “nga a kwaghfan kpishi” la. *
Se Fatyô u Henen Tom u Eren Taveraa Hen Iyôn
7, 8. Kanyi i hembe doon we sha kwagh u iyônô?
7 Akaa a a “ndahar sha won” la kpa, aluer se time sha gbenda u Aôndo a gbe a la man ityom ve yô, se hen kwaghfan kpishi. U tesen ikyav yô, time sha kwaghfan u iyôn i lu a mi kpishi la.—Ôr Anzaakaa 30:24, 25.
8 Mbatimenshaakaa mbagenev na jighjigh ér sha ityough ki hanma orumace yô, iyôn ngi kuma er 200,000 nahan, man i cii ngi eren tom taveraa shin atôinya gayô sha tareghnyaagh. Iyôn ka i kohol i lu ken ubar, man ken ubar mban kpishi iyôn ka i lu ker atô atar: ungô nav man anom kua mbatomov. Iyôn ne cii ka i zua ave i er tom taveraa sha u kuren ugbayol vev. Iyôn i tseren ahu igen ken tar ugen ken veghertar u South Amerika ngi a mfe u eren tom sule vindi vindi. Iyôn ne ngi i kaha sule i wa u icigh shi i kura isham toho i za haa mape maa i mende ape i hee i la, shi ngi i hura sule u i tsembelee sha er iyiav mbia hemba doon yô. Mbatimenshaakaa kaa ér, “mbasulev” mba fan tom mban ka ve fa kwaghyan u iyôn i hen bar ve jimin cii i soo yô, nahan ve kera wa tom ave kpishi ga, kpa ve kaha sule u vea zua a kwaghyan u kwagh a gbe i a mi la tseegh. *
9, 10. Se lu mba eren tom kpoghuloo er iyôn nahan nena?
9 Se fatyô u henen kwagh ken iyôn. I tese se ér aluer se soo u zuan a atam a dedoo yô, gba u se er tom kpoghuloo. Bibilo kaa a vese ér: “Za hen iyôn, we oruhwe; ver ishima sha aeren a i; yô, hingir orfankwagh; ngi a or u hemen i ga, shin ornengen sha i, shin ityoor kpaa ga, nahan kpaa ka i kohol kwaghyan u i inyom, i koson iyiav mbi i sha shighe u sunda.” (Anz. 6:6-8) Yehova man Yesu, Orfantom u Yehova cii ka mba eren tom taveraa. Yesu kaa ér, “Terem ngu eren tom her, Mo kpaa M ngu eren tom.”—Yoh. 5:17.
10 Er se lu mba kaven Aôndo man Kristu yô, doo u se eren tom kpoghuloo. Sea lu a tom kpishi ken tiônnongo kpa, doo u se cii se nôngo se “eren nen tom u Ter ngegh je.” (1 Kor. 15:58) Nahan yô, se dondo nen kwaghwan u Paulu hen Mbakristu mba ken Roma ne, ér: “Uwer u̱ de gbe ne sha gbashima ga, luun nen mbatseen asema, shiren nen Ter tom.” (Rom. 12:11) Iniôngon yase i eren tom u Yehova la ia saa gbilin ga, sha ci u Bibilo kaa a vese ér: “Aôndo ban a perapera ga. Tom wen ua hungur Un ga, shin dooshima u ne tese sha ci u iti Na kpaa ga.”—Heb. 6:10.
Er Se Kura Ikyaryan Yase vea Aôndo Yô
11. Pase gbenda u akuwa a eren akaa la.
11 Aninyam ugen u ndahar, u una fatyô u tesen se kwaghfan kpishi yô, ka akuwa. (Ôr Anzaakaa 30:26.) Aninyam ne nôngo u lun er ka zege ikyor nahan, kpa a gema a tsaam ato ga, ngu ato vingir, shi a lihe a angahar ga. Aninyam ne ka a lu ken avande. Akuwa ne ka a nenge a kwagh ica hiinii, nahan a sula. Ka una nenge a kwagh u una bula un yô, a yevese a nyôr ken avande ape kwagh shon a fatyô u nyôron ga yô. Akuwa nga a kohol a lu ijiir i môm kpishi, kwagh ne ka a kura ve sha ikyev i mbaihyomov vev shi a na ve mtsee sha shighe u wuhe kpaa. *
12, 13. Se hen nyi hen aninyam u i yer ér akuwa laa?
12 Gbenda u akuwa a eren akaa la tese se nyi? Hiihii yô, aninyam ne hee iyol inya ga, nahan ka i taver u kwagh a tser un abur abur. Ashe na a a nengen tsula la ka a wase un a nenge a kwaghbo ica hiihii, shi hembe lun ikyua a ajiir a ahura a lu ken avande la, sha er kwagh a kohol un abu kpa una fatyô u yevese nyôron ker waren yô. Se kpa kape i doo u se lu tsevaa ken jijingi sha er se palegh akaabo a a lu ken tar u Satan ne je la. Apostoli Peteru wa Mbakristu kwagh ér: “Lu nen geng ge geng shi kuran nen kpaa, orihyom wen diabolo ngu zenden er begha u tan kume nahan, keren or u una ya yô.” (1 Pet. 5:8) Shighe u Yesu lu shin tar la, un kpa lu sulaa shi kuran sha er Satan una vihi mimi Na ga yô. (Mat. 4:1-11) Yesu ver mbadondon un ikyav i dedoo je gande!
13 Gbenda môm u se kuran yô ka u eren tom a akaa a kuran se ken jijingi a Yehova a ne se la. Doo u se henen Mkaanem ma Aôndo shi se zaan mbamkombo mba Mbakristu kpaa. (Luka 4:4; Heb. 10:24, 25) Heela tseegh ga, akuwa ka a kohol imôngo, nahan doo u se kpa se kohol imôngo vea anmgbianev asev mba ken tiônnongo sha er se “taver asema ayol a ase yô.” (Rom. 1:12, NW ) Aluer se mba eren akaa a i gbe u se er ve Yehova una kura se la yô, se lu tesen ser se lumun a mkaanem ma orpasalmi Davidi man. A nger ér: “TER ka vande wam man garutya wam, man Oryiman wam kpaa, ka Aôndo wam, vande wam u taver, ka sha a Na me suur ye.”—Ps. 18:2.
Wa Ishima a Ahendan
14. Shin er ikyomon i môm tseegh ia gba se kwagh ga nahan kpa, se fatyô u henen kwagh u ikyum i ikyomon nena?
14 Shi se fatyô u henen kwagh ken ikyomon. Aluer u nenge a ikyomon i môm tseegh yô, a bee u kwagh ga, kpa aluer u nenge a i akum akum ngi yemen kuukuku yô, a kpiligh we iyol kpishi. (Ôr Anzaakaa 30:27.) Ikyum i ikyomon ka ia kase sha sule yô, i̱ tim u i ngôôr ga. Bibilo tôô ihyuran i ikyum i akaa a purugh, kua ikyomon kpaa, kar sha ihyuran i akekeautya man kume u nombor usu u hian toho. (Yoel 2:3, 5) Ior ka ve keer zege usu ér vea yange ikyomon u karen, kpa i gba sha mi ga. Ka i gba sha mi ga sha ci u nyi? Sha ci u ikyomon i usu shon ka u wua la ka i haa shin usu la, nahan usu la u pir, nahan ikyum i i mase shin la i kar i yem a mzeyol shio. Er ikyum i ikyomon i lun a tor shin orhemen ga nahan kpa, ngi eren akaa sha inja sha inja shi ikyum la ngi i nôngo u hemban hanma mzeyol u i tagher a mi cii. *—Yoel 2:25.
15, 16. Mbayôôn Tartor mba sha ayange ne mba er ikyum i ikyomon nahan nena?
15 Profeti Yoel tôô tom u mbacivir Yehova ve eren la kar sha ieren i ikyomon. A nger ér: “Mba yevese er anomaior a taver iyol nahan, mba unden sha kpekpe er ka ior mba utyav yô; hanmô ve ngu zan sha gbenda u nan jighelaa, ve tôndo nongo ga. Hanmô ve kpaa, mgbegha ugen ga; hanmô ve nan ngu zan sha gbenda u nan; ve kar sha ijôawange, ve kaha gbenda ga.”—Yoel 2:7, 8.
16 Sha kpôô yô, kwaghôron u profeti ne pase tom u mbayôôn Tartor u Aôndo ve lu eren nyian ne! Ahendan a lun er “kpekpe” nahan fatyô u yange tom ve u pasen kwagh la ga. Kpa ve dondo ikyav i Yesu, u za hemen u eren ishima i Aôndo, shin er ior lu lahan un nahan kpaa la. (Yes. 53:3) Sha mimi yô, Mbakristu mbagenev kar sha ijôawange, inja na yô, i wua ve sha ci u jighjigh u nan ve. Nahan kpa, tom u pasen loho u Tartor ne ngu zan hemen her, shi mbapasenkwagh u Tartor kpa mba seer a seer. Jighilii yô, tôvacan ka a wase a wase u samber a loho u dedoo ne nyôron a ior mba ma ve fetyô u ungwan loho u Tartor ne ga yô. (Aer. 8:1, 4) I lu nahan u wa ishima ken tomshiren wou er ikyomon nahan, kua shighe u ior ve soo u ungwan loho wou ga man shighe u ú tagher a ahendan vee?—Heb. 10:39.
“Var Nen sha Kwagh u Dedoo”
17. Er nan ve angahar a vendeve nga a var sha kwagh u kôngor iyolo?
17 Ka inja er tahav mbu urugh kwagh senen a mi shin inya la mbu ker vendeve ga nahan. (Ôr Anzaakaa 30:28.) Mbatimen sha akaa kpa kpiligh ve iyol a mfe u ankwagh u uma u cuku ne a lu a mi la, gadia vendeve ka a unde sha kpekpe a yem fele fele, shi a zende sha silin u kôngor iyol kpa a osough a gba shin inya ga. Vendeve ka a er kwagh ne nena? U ngu wer ngu a tsur shin angahar ga. Hanma ihyônguhar i vendeve yô ngi a ihiange, er agungu nahan udubu imôngo. Hanma hwange di gema ngu a igbila i gbanger sha ityough nagh er gbande u delaa nahan je kuman uderi imôngo. Sha nahan yô, vendeve ka una tingir ityough shin inya, una peren sha kwagh u a kôngor er ijingi nahan kpa, tahav mbu igbila ne cii i lu a mi la mbu fatyô u kôron un a myohom nam cii tilen a mi! Mfe u vendeve a lu a mi la kpiligh mbatimen sha akaa iyol kpishi, nahan ve kaa ér, aluer i dondo gbenda u angahar a vendeve nga a var sha kwagh gbang la, i er tsur u varen akaa a mi yô, tsur la ua var kwagh a taver kpen kpen. *
18. Kanyi se er ve se ‘var sha kwagh u dedoo’ hanma shighe?
18 Se hen kwaghfan u nyi hen vendeve? Bibilo wa se kwagh ér: “Nyagh nen kwagh u a lu u ifer, var nen sha kwagh u dedoo.” (Rom. 12:9) Akaa a bo a a samber shin tar u Satan wuee ne aa fatyô u nan se kera varen a atindiakaa a Aôndo ga. U tesen ikyav yô, aluer se ya ikyar a mba ve dondon atindi a Aôndo ga yô, kwagh ne una bende a isharen i se lu a mi i eren kwagh u dedoo la, aluer ka ken makeranta shin hen ijiir tom yase shin anumbe a hôngorough kpaa. Mayange de deen wer imba kwagh la i er u ga! Aôndo ta se icin ér: “De nengen iyol you wer, u ngu orfankwagh ga.” (Anz. 3:7) Dondo kwaghwan u Mose yange wa ior mba Aôndo sha ayange a tsuaa la. Yange kaa ér: “Ka TER, Aôndo wou, cian Un ye, ka Un kpaa eren Un tom, ka Un var ken Na . . . ye.” (Dut. 10:20) Aluer se var a Yehova yô, se lu dondon ikyav i Yesu, gadia i ôr kwagh na ér: “Perapera doo U ishima, U gema U nyagh mvende u vendan atindi la.”—Heb. 1:9.
Kwagh u Se Hen ken Igbetar La
19. (a) Ka aeren a Yehova a nyi we u nenge a mi ken akaa a a gbe laa? (b) Kwaghfan u Aôndo una wase u nena?
19 Er se nenge nahan, akaa a Yehova a gbe la pase aeren a na wang, shi akaa shon tese se akaa kpishi. Er se lu henen ityom i Yehova seer la, kape kwaghfan na una seer kpiligh se iyol je la. Aluer se mba veren ishima sha kwaghfan u Aôndo yô, se seer zuan a msaanyol hegen shi una kura se ken hemen kpaa. (Orpa. 7:12) Sha mimi yô, hanmô wase nana nenge er mkaanem ma ma lu ken Anzaakaa 3:13, 18 la ma lu mimi yô. Ma kaa ér: “Saan or u nan zough a kwaghfan la iyol, kua or u nan zough a mkav kpaa, Ngu kon u uma sha ci u mba ve ker sha mi la; or u nan kusu un yô, saan nan iyol.”
[Ngeren mba shin kpe]
^ A doo mbayev mba kiriki kpishi u timen ken ngeren mba shin kpe, ape vea za ve vea za seer timen sha akaa ne, nahan nan mbamlumun sha akaa a ve zough a mi la zum u a lu Henen Iyoukura ne ken tiônnongo la.
^ Wea soo u seer fan kwagh u iyôn yô, ôr Awake! u Maaci 22, 1997, peeji 31 man u Mei 22, 2002, peeji 31.
^ Wea soo u seer fan kwagh u aninyam nen yô, ôr Awake! u Setemba 8, 1990, peeji 15-16.
^ Wea soo u seer fan kwagh u ikyomon yô, ôr Awake! u Oktoba 22, 1976, peeji 11.
^ Wea soo u seer fan kwagh u vendeve yô, ôr Awake! u Aipor 2008, peeji 26.
Baver We Kpa?
Se hen nyi i injaa hen . . .
• iyônô?
• akuwa?
• ikyomon?
• vendeve?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Foto u sha peeji 16]
U eren tom taveraa er iyôn nahan kpa?
[Foto u sha peeji 17]
Akuwa ka a kohol a lu imôngo hen ijiir i môm, a kuran ayol a a. U eren nahan kpa?
[Foto u sha peeji 18]
Mbakristu mba we ishima ken tom ve, er ikyum i ikyomon nahan
[Foto u sha peeji 18]
Mbakristu ka ve var sha kwagh u dedoo, vough er vendeve ngu a var sha kwagh nahan
[Foto u sha peeji 18]
Stockbyte/Getty Images