Zenden Sha Jijingi Sha Er U Zua A Uma Man Bem yô
Zenden Sha Jijingi Sha Er U Zua A Uma Man Bem yô
“Zenden i [de] lu sha iyol ga kpa i lu sha Jijingi.”—ROM. 8:4.
1, 2. (a) Ka kwaghbo u nyi a ve sha ci u ishima dan or u nahan mato yumu? (b) Aluer ishima dan or sha akaa a ken jijingi yô, kanyi kwaghbo una due kere?
AKAWE u gomoti u nengen sha kwagh u zende u sha akaahendan ken tar u Amerika yange kaa ér: “Ieren i nahan kwagh veren ishima her ga la ka zayol u vesen ken tar wase, man hanma inyom yô, zayol ne ngu a seer a seer.” Hanseeti ka môm ken akaa a aa fatyô u danen deraba ishima shighe u nan lu nahan mato yô. Iorov uhar ken atô u hanma iorov utar mba yange i tôv ve yô, ve kaa ér mato vande tan sha a ve, shin mato war tan sha a ve sha ci u aderaba la lu lamen a ior sha hanseeti. Alaghga a lu inja er u nahan mato shi eren akaa agen hen shighe môm la ka kwagh u wasen nahan, kpa kwaghbo u vesen una fatyô u duen ken kwagh ne.
2 Kape ikyaryan yase a Yehova kpa kwagh a fatyô u va vihin i je la. Er deraba u kwagh a dan nan ishima ka nan kera nenge er kwaghbo a lu van ga nahan, kape or u ishima i dan nan sha akaa a ken jijingi kpa, nana ngôôr gban ken kwaghbo ga je la. Aluer se kaha se undu ityom yase i Mbakristu la yô, tso a ur se sha kwagh u jighjigh wase u nan. (1 Tim. 1:18, 19) Apostoli Paulu yange ta Mbakristu mba ken gar u Roma icin sha kwaghbo ne ér: “Ishimaveren i iyolough yô ka ku, kpa ishimaveren i jijingi ka uma man bem.” (Rom. 8:6) Lu nyi Paulu lu ôron heenee? Se er nan ve se palegh “ishimaveren i iyolough” se gema se ker “ishimaveren i jijingi”?
“Ibo Kera Ngi Ga”
3, 4. (a) Paulu yange nger kwagh sha kwagh u num u nôngon a iyol na u nyi? (b) Doo u kwagh a gba se sha mlu u Paulu lu ker laa?
3 Ken washika u Paulu nger hen Mbaromanu la, a ôr kwagh u num u alegh a na lu nôngon a mhen na yô. (Ôr Mbaromanu 7:21-23.) Paulu ôr kwagh ne lu sha u keren ishô na, shin sha u tesen ér kwagh hemba un a hemba je ga. Kera kpa, vande lun Orkristu u vian ken jijingi, u i shighe un mkurem, shi i tsua un lun “apostoli u atôatyev yô.” (Rom. 1:1; 11:13) Tsô, er nan ve Paulu yange nger kwagh sha kwagh u num u iyol na lu nôngon laa?
4 Paulu lu pasen sha mimi wener sha tahav nav tseegh yô, una kôrcio u eren ishima i Aôndo ér sar un la ga. Sha ci u nyi? A kaa ér: “Ior ca ca ve er isholibo nahan kera mba a iengem i Aôndo ga.” (Rom. 3:23) Er Paulu due ken Adam yô, a hingir sha ikyev i isholibo man myen u iyol i inyam man awambe ne. Se kpa kwagh wase ngu nahan sha ci u se mba vough ga shi gba u se tagher a imba num la hanma iyange. Heela tseegh ga, akaa nga kpishi a aa fatyô u danen se, nahan se undu ‘gbenda u imbishi, u u ze ken uma la’ yô. (Mat. 7:14) Nahan kpa, Paulu ban a ishimaverenkeghen ga, se kpa se ban a mi ga.
5. Ka han Paulu yange zua a iwasen man mpevere?
5 Paulu nger ér: “Ka an nana shi yimam . . . ? I̱ wuese Aôndo sha Yesu Kristu.” (Rom. 7:24, 25) Shi a ôr kwagh u Mbakristu mba i shigh ve mkurem, “mba ve lu ken Kristu Yesu la.” (Ôr Mbaromanu 8:1, 2.) Yehova lumun ve u lun ônov nav sha jijingi na, a yila ve ér “mbayandyako a Kristu imôngo.” (Rom. 8:14-17) Jijingi u Aôndo kua jighjigh u ve ne nagh ku ipaan ku Yesu la, wase ve u hemban num u Paulu a er kwagh u ú la, nahan sha kwagh ve yô, “ibo kera ngi ga.” I pase ve i tuhwa sha “ikyev i tindi u isholibo man u kuugh” kera.
6. Gba u mba civir Aôndo cii vea wa ikyo sha mkaanem ma Paulu mara sha ci u nyi?
6 Er kwagh u Paulu ôr la lu hen Mbakristu mba i shigh ve mkurem la nahan kpa, kwagh u ôr sha jijingi u Aôndo kua nagh ku Kristu la una lu mba civir Aôndo cii a iwasen, vea lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin i lun shin tar ne kpaa. Shin er jijingi mgbegha Paulu nger kwaghwan ne hen Mbakristu mba i shigh ve mkurem la nahan kpa, ka hange hange u mba civir Aôndo cii vea kav kwagh u lu nger la, shi vea zua a iwasen ker kpaa.
Er Aôndo ‘Ôr Isholibo Ijir ken Iyol, Na I Ibo’ La
7, 8. (a) Ka sha nyi gbenda nahan Tindi lu ‘isheer sha ci u iyolo’? (b) Ka nyi Aôndo a er sha jijingi na man nagh ku ipaan kura?
7 Ken ityough ki sha 7 ki washika u Paulu nger hen Mbaromanu la, a pase tahav mbu isholibo i lu a mi sha iyol i yinan ne yô. Ken ityough ki sha 8 la, a ôr kwagh u tahav mbu icighan jijingi. Apostoli ne pase er jijingi u Aôndo una fatyô u wasen Mbakristu ken num u ve nenge a tahav mbu isholibo la sha er vea eren ishima i Yehova, er una lumun ve yô. Paulu tese ér sha tahav mbu jijingi u Aôndo man nagh ku ipaan ku Wan u Aôndo la yô, Aôndo er kwagh u Tindi u Mose la kanshio yô.
8 Tindi u Mose, u lu a atindi ker kpishi la, yange na mbaasorabo ibo. Heela tseegh ga, upristi mba tamen mba ken Iserael, mba ve civir Aôndo sha ikyev i Tindi la lu mbaasorabo, nahan lu u vea fatyô u nan nagh ku vough sha ci u isholibo ga. Sha nahan yô, Tindi lu “isheer sha ci u iyol.” Kpa er Aôndo “tindi Wan Na iyol Na ken mlu u iyol i isholibo” shi a na un hingir ipaan yô, Aôndo ‘ôr isholibo ijir ken iyol, A na i ibo,’ nahan a ‘er kwagh u atindi fatyô u eren ga la.’ Sha nahan yô, i yila Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér mbaperapera sha ci u jighjigh u ve ne nagh ku ipaan ku Yesu la. I wa ve kwagh ér ve “zenden i [de] lu sha iyol ga kpa i lu sha Jijingi.” (Ôr Mbaromanu 8:3, 4.) Jighilii yô, gba u vea tile sha mimi zan zan vea kar kuren tom ve shin tar ne, ve a na ve “tsar u uma” ye.—Mpa. 2:10.
9. Inja i ishember i “tindi,” i í er kwagh u i ken Mbaromanu 8:2 la ér nyi?
9 Dugh “tindi” kera yô, Paulu shi ter “tindi u jijingi” man “tindi u isholibo man u kuugh.” (Rom. 8:2) Atindi ne ka nyi? Ishember i “tindi,” i í ter heen ne ngi ôron kwagh u ma tswer, er lu ken Tindi u Mose la nahan ga. Takerada ugen kaa ér: “Inja i ishember i “tindi,” i í er kwagh u i ken ivur ne la yô, ka akaa a dedoo man a bo a ior ve eren, a a hemen ve er tindi nahan la. Shi ishember ne ia fatyô u lun akaawan a or nan dondon ken uma u nan la kpaa.”
10. Se mba sha ikyev i tindi u isholibo man u kuugh nena?
10 Apostoli Paulu nger ér: “Er Isholibo nyôr shin tar sha or môm, man ku gema va sha ci u isholibo yô, nahan ku va sha ior cii sha ci u ve cii ve er isholibo yô.” (Rom. 5:12) Er se lu tsombor u Adam yô, se cii se mba sha ikyev i tindi u isholibo man u kuugh. Iyol yase i isholibo ne ka i zer kumbur a vese ér se er akaa a a doo Aôndo ishima ga yô, nahan se̱ zua a ku. Ken washika u Paulu nger hen Mbagalatia la, a yila aeren la ér “aeren a iyolough.” Maa shi a kaa ér: “Mba ve eren ambaakaa ne yô, vea ya dyako u tartor u Aôndo ga.” (Gal. 5:19-21) Mlu u ambaaior ne ngu kwaghmôm a u mba ve zenden sha iyol la. (Rom. 8:4) Ka kwagh u iyol ve i yinan la i kaa ve la ka ve er ye. Kpa ka mba eren idya man mba civir akombo man mba eren ahir, shin mba eren asorabo a vesen agen tseegh ve lu mba zenden sha asaren a iyolough yee? Ei, sha ci u aeren a iyolough wa akaa a mbagenev vea nenge ér ka di mbamyen mba iorov tsô la ker, er iyuhe man ishima i nyoon man u hendan akaa man mtom nahan. Ka an nana fatyô u kaan ér nan ngu iyol ishô elegh elegh sha kwagh u zenden sha asaren a iyolougho?
11, 12. Ka nyi Yehova a er sha u wasen se u osough sha ikyev i tindi u isholibo man u kuugh kera, man gba u se er nyi ve Aôndo una lumun se?
11 Saan se iyol kpishi er Yehova a wese se u osough sha ikyev i tindi u isholibo man u kuugh kera nahan! Yesu kaa ér: “Tar ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” Aluer se lumun dooshima u Aôndo sha u nan nagh ku ipaan ku Yesu la jighjigh yô, a kera na se ibo sha isholibo i se ye dyako i i la ga. (Yoh. 3:16-18) Sha nahan yô, alaghga a lu se pe kaan ser: “I̱ wuese Aôndo sha Yesu Kristu Ter wase!” er Paulu kpa kaa nahan.
12 Mlu wase ngu er u or u i bee nan côron uange nahan. Aluer se soo u hiden taver her kere kere yô, a gba u se er kwagh u ortwer a kaa ér se er la. Shin er u nan nagh ku ipaan kura jighjigh la, una war se sha ikyev i tindi u isholibo man u kuugh nahan kpa, se mba mbaasorabo man mba yinan her. Aluer se soo u zan hemen u yan ikyar a Yehova kôôsôô shi zuan a iveren na yô, kwagh ngu u i gbe u se er yô. Sha gbaa u eren “sha imo i tindi” yô, Paulu shi kaa ér gba u se zenden sha jijingi.
Se Zenden sha Jijingi Nena?
13. Ka nyi i lu u zenden sha jijingii?
13 Ka sea zenden yô, se za hemen u yemen hen ape se soo u zan la. Nahan u zenden sha jijingi la kpa a gba u se za hemen u kporom ikyua a Yehova, kpa u ngu wer ka u se kera tsume ga ze. (1 Tim. 4:15) Hanma iyange yô, a gba u se nôngo sha tahav asev cii, se zenden shin se eren kwagh ken uuma asev sha hemen u jijingi. Aluer se mba ‘zenden sha jijingi’ yô, Aôndo una lumun se.—Gal. 5:16.
14. Ka nyi ior mba ve lu “ken iyol” la ve veren ishima sha mini?
14 Paulu maa ôr kwagh u anza a ior ahar, a mbamhen vev ve kaha yô, ken washika u a nger hen Mbaromanu la. (Ôr Mbaromanu 8:5.) Heen ne, “iyol” la ka iyol yase i inyam man awambe ne keng ga. Ashighe agen Bibilo ka i ter ishember i “iyol” la sha u ôron kwagh u myen u iyol yase i lu ker la. Ka myen ne ka a va a num hen atô u alegh man mhen, er Paulu a vande teren nahan ye. Kpa mba ve “lu ken iyol” yô, mba er un nahan ga, gadia mba nenge kwagh cuku tsô kpaa ga. U ma ve ver ishima sha kwagh u Aôndo a soo her a ve la shi ma ve ngohol iwasen i a ne ve la yô, hemba doon ve u “veren ishima sha akaa a iyolough.” Mba hembe veren ishima sha kwagh u mkpeyol ve man u ivin asaren a ve a iyolough la. Nahan kpa, mba “ve lu ken jijingi” yô, isharen ve ka u veren ishima sha “akaa a jijingi.”
15, 16. (a) Or ka nana ver ishima sha kwagh yô, kwagh la a bende a mhen u nan nena? (b) Se fatyô u kaan ser ior kpishi nyian ver ishima sha nyi?
15 Ôr Mbaromanu 8:6. Nyityô kwagh i or soo u eren cii, a lu i dedoo shin i bo kpaa, saa nana ver ishima sha mi. Ior mba ve veren ishima ve sha akaa a iyolough didi la, mba ngôôr lun a isharen i haren ishima ve jimin cii sha akaa a iyolough ga. Asaren a ve man mbaawashima vev kua mbamhen vev cii ka ve mgbough a ambaakaa la.
16 Ka nyi akaa i hembe gban ior kpishi ishima nyiana? Apostoli Yohane nger ér: “Akaa a a lu shin tar cii, isharen i iyolough, man isharen i ashee man ihyagh i uma ne, ka a Ter ga, ka a taregh tsô.” (1 Yoh. 2:16) Isharen i iyolough ne wa ambaakaa ér ijimba man gwa man u ombon akaa la ker. Ityakerada man umagazin man upipambaabaver man ufiim man televishen kua Intanet iv a ambaakaa ne ker, sha ci u ka a akaa a ior kpishi ve hembe veren ishima sha mi shi ve soo a tsung yô. Nahan kpa, “ishimaveren i iyolough yô ka ku,” inja na yô, ia fatyô u vihin mlu wase vea Yehova hegen, shi ia na se ku ken hemen kpaa. Sha ci u nyi? “Gadia ishimaveren i iyolough la ngi ihyom a Aôndo. I we ikyo sha tindi u Aôndo ga, ia fatyô kpaa ga. Mba ve lu ken iyol la, kwagh ve una fatyô u doon Aôndo kpaa ga.”—Rom. 8:7, 8.
17, 18. Se ker ishimaveren i jijingi nena, man se er nahan yô, ka nyi ia due kere?
17 Kpa, “ishimaveren i jijingi ka uma man bem,” inja na yô, ka uma u tsôron ken hemen man bem u ken ishima shi lun ken bem vea Aôndo hegen je kpaa. Se ker “ishimaveren i jijingi” nena? Ka sha u veren ishima sha akaa a ken jijingi hanma shighe shi den ser asaren a ase cii a har sha akaa a ken jijingi. Aluer se mba eren nahan yô, mhen wase una hingir u a “we ikyo sha tindi u Aôndo,” shi a zough sha u na yô. Shighe u se tagher a imeen yô, se kera ta akpelan sha kwagh u se er ga. Ishima ia mgbegha se ker u eren kwagh u vough, u i lu jijingi u Aôndo a tese se yô.
18 Sha nahan yô, gba hange hange u se ver asema a ase sha akaa a ken jijingi. Se er kwagh ne sha u ‘nyôôso mfe’ wase, shi eren akaa a ken jijingi hanma shighe, er msen u eren man Bibilo i ôron man Bibilo i henen man mbamkombo mba zan man tom u pasen kwagh u Mbakristu ve eren la nahan. (1 Pet. 1:13) Yô, se ver nen asema a ase sha akaa a ken jijingi, se de nen ser akaa a iyolough a dan se ga. Sha nahan yô, se za nen hemen u zenden sha jijingi. Kwagh la una va se a iveren, gadia ishimaveren i jijingi ka uma man bem.—Gal. 6:7, 8.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Lu nyi ‘atindi fatyô u eren ga,’ man Aôndo hemba kwagh shon nena?
• Ka nyi i lu “tindi u isholibo man u kuugh” laa, man á pase se sha ikyev na á tuhwa nena?
• Ka nyi se er keng ve se lu a “ishimaveren i jijingi”?
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Ufoto mba sha peeji 12, 13 la]
U ngu zenden sha iyol shin ka sha jijingi?
