1, 2. Paulu yange fatyô u zungwen a mba yina ve iyol la sha ci u nyi?

SE CII ashighe agen ka i vôr se iyol. Alaghga hough un kôr se shin ma kwagh ugen una bende a vese cuku tseegh kpa se vôr je se kera fatyô u eren akaa a se eren ayange ayange la ga. Kpa tôô ase wer kwagh nyoon we shighe gôgônan. Nahan ka nyi u soo wer mbagenev ve er a we? Aluer mbagenev er a we kundu kundu nahan a doo u gaa?

² Apostoli Paulu yange kav er or ka nana tagher a mkighir, shin iyolkpen je kpaa, sha ikyev i ior mba ken won man mba ken tiônnongo ve, i lu nan yô. Ashighe kpishi yange hen ér kwagh hemba un. (2 Kor. 1:8; 7:5) Paulu yange henen sha mbamtaver kpishi mba un tagher a mi sha ci u un ngu Orkristu u mimi la yô, a kaa wener: “Ka an nan lu isheer man mo m lu isheer ga?” (2 Kor. 11:29) Paulu yange tôô anmgbianev kposo kposo mba ken tiônnongo u Kristu kar sha alegh a iyolough, nahan a kaa ér, a a “yina agee la gema nga a inja her keng.” (1 Kor. 12:22) Lu kaan ér nyi jimi? Er nan ve i gbe u se nengen mba i lu inja er ve hemba yinan la er Yehova a nenge ve laa? Man se er nahan yô, kwagh ne una wase se nena?

3. Ka nyi ia fatyô u benden a gbenda u se nengen mba ken tiônnongo mba i gbe u a wasen ve laa?

³ Se mba ken tar u ior ve hembe nengen iyev man agee a yolough ér ka zegekwagh yô. Ior kpishi ka ve er nyityôkwagh cii sha u vea zua a kwagh u se soo yô, ashighe kpishi ve er kwagh a mba ve hembe yinan agee la dang. Se mba lumun a ieren ne ga, kpa aluer se wa ikyo ga yô, alaghga se hii u lun a mnenge u kpeegh sha kwagh u mba i gbe u a naan ve iwasen hanma shighe la, kua mba ken tiônnongo je kpaa. Kpa se fatyô u seer lun a mnenge u vough sha kwagh ve, er Aôndo nahan.

4, 5. (a) Ikyav i i tese ken 1 Mbakorinte 12:21-23 la wase se u kaven mnenge u Aôndo a nengen myen u orumace la nena? (b) Ka sea wase mba i yen ve iyol la yô, kwagh ne a wase se nena?

⁴ Se fatyô u fan gbenda u Yehova a nengen myen u orumace la ken ikyav i Paulu yange tese ken washika na u hiihii u nger hen Mbakorinte la. Ken ityough ki sha 12 la, Paulu umbur se ér ilyeghegh ki yolough ki orumace ki ki hemba yinan agee, shin ki hemba doon sha ashe ga la je kpa ki a inja. (Ôr 1 Mbakorinte 12:12, 18, 21-23.) Mbatesen ityesen i akaa cii gba duen tsô la ka ve puu alegh a iyolough a orumace agen ér nga a iwasen ga. Nahan cii kpa, akaa a i tim sha kwagh u iyol i orumace ve i zough a mi la tese ér, alegh a iyolough a yange i nenge ér nga a iwasen ga la kpa nga a iwasen tsung. * U tesen ikyav yô, mbagenev nenge ér hônguhar u kiriki la ngu a iwasen ga; nahan kpa, hegen i kav ér ka a wase iyol yase jimin cii i tile shisha a zayol shio.

⁵ Ikyav i Paulu la tese ér hanma or ken tiônnongo u Kristu cii nan ngu a inja. Satan ne orumace icivir ga, kpa Yehova yô, nengen mbacivir un cica cii, kua mba i lu inja er hemba yinan ve iyol la kpaa, ér ‘mba a inja.’ (Yobu 4:18, 19) Doo u mnenge ne una na a saan se iyol er kwagh a gbe sha a vese ken tiônnongo wase, kua ken nongo u ior mba Aôndo mba ve lu tar sha won cii la yô. U tesen ikyav yô, umbur shighe u yange u kôr orbeenyol ugen uwer u lu wasen nan la. Alaghga yange gba u u yemen a nan kure kure. Ka wea na or iwasen nahan kwagh la a va nan a mtsera, shi we kpa i saan we iyol ga he? Sha kpôô yô, ka sea wase mbagenev yô, kwagh ne a va se a iember, shi a na se seer lun a ishimawan kua dooshima, shi se via ken jijingi kpaa. (Ef. 4:15, 16) Ter wase u sha fa ér, tiônnongo u a we hanma or ikyo ken hanma myen u nan cii yô, ngu a dooshima man mnenge u vough.

6. Ashighe agen Paulu yange a er tom a ishember i “lu a agee ga” man “lu a agee” la nena?

⁶ Kwagh er doo yô, zum u Paulu lu ngeren Mbakorinte kwagh la, a er tom a ishember i “lu a agee ga” man “isheer” la, sha u pasen gbenda u mbananjighjighga nengen Mbakristu mba tsuaa la, kua gbenda u nengen kwagh na iyol na la. (1 Kor. 1:26, 27; 2:3) Shighe u Paulu ôr kwagh u mba ve “lu a agee” la, lu sha u una na Mbakristu mbagenev ve̱ hen ér ve hemba ga. (Rom. 15:1) Kpa lu kaan ér Mbakristu mba ve hemba vian ken jijingi la ve̱ waan ishima a mba ve lu a taver ken mimi ga la.

7. Ka nyi alaghga ia yange se u wasen mba i gbe u a wase ve laa?

⁷ Ka sea wase “mbaatsanev” yô, se mba kaven Yehova tseegh ga, doo un a vese kpaa? (Ps. 41:1; Ef. 5:1) U ôron kwagh haan mbabov kera yô, ashighe agen mnenge u kpeegh u se lu a mi sha kwagh u mba i gbe u a wase ve la una na a taver se  u wasen ve. Gayô alaghga kunya a kôr se u van ikyua a mbagenev mba ve nyer ken mtaver la, sha ci u se fa kwagh u se za ôr a ve jighilii ga. Anmgbian u kwase ugen u yange nom na undun un yô, mba yer un ér Cynthia, * a kaa ér: “Aluer anmgbianev kende u, shin ve er kwagh a we er u ver ishima wer azende ou a kôôsôô ma a er la ga yô, ishima a fatyô u vihin we. Shighe u ú nyer ken mbamzeyol yô, ka u soo wer ior ve luun ikyua a we.” Davidi u sha ayange a tsuaa la kpa yange lan er ka a̱ palegh or ve i lu nan la ga.—Ps. 31:12.

8. Ka nyi ia wase se ve se seer zungwen a mbageneve?

⁸ Aluer se umbur ser anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mbagenev mba yan ican i u uange shin mba hen icombor i mbagenev her ve civir Yehova ga, shin ma zayol na ve ure tsung yô, alaghga kwagh ne una na se hemba fan u zungwen a ve. Se kpa iyange igen kwagh ne a fatyô u eren se. Cii man Mbaiserael, mba ve vande lun mbaatsanev man aseeraior ken tar u Igipiti la, za nyôr ken Tar u Ityendezwa la yô, Aôndo kaa a ve ér ve de “cighir ishima” ve u wasen anmgbianev vev mba ve gba ican la ga. Yehova yange soo ér ve fa ér gba u vea wasen mbaatsanev.—Dut. 15:7, 11; Lev. 25:35-38.

9. Ka nyi i doo u se hemba veren ishima sha mi zum u se lu wasen mba ve lu tagher a mbamtaver laa? Tese ikyav.

⁹ Doo u se ôron mba ve nyer ken mbamlu mba doon ga la ijir shin kwagh ve una shiin se ga, kpa doo u se surun ve asema ken jijingi. (Yobu 33:6, 7; Mat. 7:1) U tesen ikyav yô: Shighe u oragugu nan er aikyôr man i tee nan fese i yem a nan ken iyouci yô, mbatwerev ka ve yem u keren u fan aluer ka or la nan na ve aikyôr shon a er yee? Ei, ka ve er nan tswer u i gbe u vea er nan la a atimbir shio. Kape anmgbian wase u ken Kristu kpa aluer nan vôr sha ci u mbamzeyol mba nan ve, i doo u se hemba veren ishima u wasen nan ken jijingi je la.—Ôr 1 Mbatesalonika 5:14.

10. Alaghga mba i lu inja er mba isheer sha iyol la vea lu “mbanyarev ken jighjigh u nan” nena?

¹⁰ Aluer se tôô shighe kpase se hen sha mbamlu mba anmgbianev asev yô, alaghga se nenge myen ve la sha gbenda ugen kposo. Hen ase sha kwagh u anmgbianev mba kasev mba ve we ishima a ahendan a hen tsombor anyom imôngo la. Alaghga mbagenev mba kough kough sha iyol, nahan kpa, mba a jighjigh u nan taveraa shi ve taver ishima kpen kpen. Ka wea nenge a ngô u nan lu nengen sha mbayev tswen la nana̱ vaan mbamkombo vea ve hanma shighe nahan, ka i doo u a nan er nan lu a jighjigh u nan shi nan kange ishima ér nana hide ijime ga la kpa? Man hide agumaior a a lu tagher a mbamkighir sha makeranta kpa a ze hemen u varen a mimi la di ye? Aluer se hide a iyol ijime yô, se kav ser ve mba i lu inja er ve vôr la gema mba “mbanyarev ken jighjigh u nan” vough er se mbagenev mba mbamlu asev ve hembe lun guda la nahan.—Yak. 2:5.

11, 12. (a) Ka nyi ia wase se u sôron gbenda u se nengen myen u orumace laa? (b) Ka nyi se hen ken gbenda u Yehova yange er kwagh a Aron la?

¹¹ Kwagh u una wase se ve se gema nengen myen u orumace er Yehova kpa a nengen la yô, ka u timen sha gbenda u yange er kwagh a mbacivir un mbagenev la. (Ôr Pasalmi 130:3.) U tesen ikyav yô, yange wea lu vea Mose hen shighe u Aron er wanbua u zenaria la nahan, ma u nenge myen u Aron la nena? (Eks. 32:21-24) Shin yange ma u nenge kwagh u Aron nena, shighe u Miriam, anngô na u kwase, tuur un ken ityô ér a puu kwagh u kwase u Mose za vôso ken atôatyev laa? (Num. 12:1, 2) Shighe u Yehova na ior mngerem sha ivande, kpa Aron man Mose kera na un  icivir ga la di yô, i lu we Yehova nahan yange ma u er nena?—Num. 20:10-13.

¹² Yehova yange una soo yô, her ave ave je ma tsaha Aron sha ashighe ne cii. Kpa a nenge ér Aron lu or u bo ga, shi a er kwagh vihi gande kpaa ga. Ikyav tese ér ka er yange lu ken mlu u taver shi kegh ato a ior mba injaav ga ve, er kwagh u vough ga ye. Nahan kpa, yange a pase un kwaghbo na yô, a kegh iyol u lumun ibo, shi a venda tsaha u Yehova ga. (Eks. 32:26; Num. 12:11; 20:23-27) Yehova yange hemba veren ishima sha jighjigh u nan man mgemshima u Aron la. Anyom va kar uderi imôngo kpa i umbur kwagh u Aron man ônov na ér ka mbacian Yehova.—Ps. 115:10-12; 135:19, 20.

13. Se fatyô u gbidyen kwar sha gbenda u se nengen myen u orumace la nena?

¹³ Kwagh u una wase se ve se gema henen kwagh er Yehova nahan yô, ka u gbidyen kwar zulee sha gbenda u se nengen mba i lu inja er ve yina la. (1 Sam. 16:7) U tesen ikyav yô, aluer se nenge gumor her a her iemberyolough i nana er ga, shin nan ban a ikyo i wan yô, doo u se er nena? Doo u se ôr kwagh u nan dang ga, kpa se gema se hen sha kwagh u se er ve se wase nan nana via ken jijingi yô. Se fatyô u karen a ishima wasen mba i gbe u a wase ve la, man aluer se er nahan yô, mimi je, se seer lun a mkav man dooshima.

14, 15. (a) Yehova yange nenge ishima i yange yina Eliya sha anshighe kpuaa la nena? (b) Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Eliya ne?

¹⁴ Shi aluer se mba tôôn mhen wase la karen sha gbenda u Yehova yange er kwagh a mbacivir un mbagenev shighe u ve vôr ken jijingi la yô, kwagh ne una wase u sôron gbenda u se nengen mbagenev la. Eliya lu môm ken ambaaior la. Shin er Eliya yange hendan kwagh a uprofeti mba Baal 450 a mciem shio nahan kpa, a gema a yevese Torkwase Yesebel zum u a ungwa ér ngu keren un a ku la. Yange zende angahar ukilomita 150 zan zan za nyôr Bersheba,  kar yem ken taaikyôngo hiinii. Er profeti ne zende ken oo, iyange ta un tsung shi vôr gbeda gbeda yô, a za tema hen itinekon igen, “lu tômon er ma un kpe.”—1 Utor 18:19; 19:1-4.

¹⁵ Er Yehova kenger shin tar, nenge er profeti na u jighjigh ne yina ishima yô, a er nena? Yange venda profeti na ne sha ci u a yina ishima shi iyol kpe un sha anshighe kpuaa yumu? Mayange ga! Yehova kav mbamyen mba Eliya, nahan a tindi ortyom her a na. Ortyom la va kuma kwa har va taver Eliya ishima ér a ya kwagh. Yange taver un ishima sha ci u ‘zende lu u her je gande’ u una er yô. (Ôr 1 Utor 19:5-8.) Cii man Yehova a̱ pase profeti na ne kwagh u una er je kpa, a vande keghen ato a na shi a er akaa a a lu un a iwasen yô.

16, 17. Se wa mbagenev ikyo er Yehova yange tese Eliya ikyo i wan nahan nena?

¹⁶ Se dondo ikyav i Aôndo wase u lun a ikyo i wan ne nena? Doo u se waan ior kwagh gaegh ga. (Anz. 18:13) Hemba doon u se hii tôôn shighe se zungwe a mba alaghga vea hen ér ve “yina icivir” sha ci u mbamlu mba ve nyer ker la. (1 Kor. 12:23) Nahan se hemba fan iwasen i i gbe u se na ve la jighilii.

¹⁷ Ikyav i tesen yô, hen ase kwagh u Cynthia u se vande ôron kwagh na sha ijime, u nom na yange undu un vea mbayev uhar la. Yange ve hingir tswen. Nahan Mbashiada mbagenev er nena? A pase wener: “Yange se mba yer ve sha telefon se mba pasen ve kwagh u a er yô, ve va nyôr hen ya wase ken atô u miniti 45, a mliam ashe. Ve undu ya wase ga zan zan kuma ayange ahar shin atar nahan. Er se lu fantyô u yan kwagh tsembelee ga, sha ci u ishima doo se ker ga yô, ve kua a vese se za lu hen uya vev, ve lu nengen sha a vese.” A̱ shi nan kpa kwagh ne umbur we kwagh u Yakobu yange nger ne, ér: “Aluer ma wanmgbian u nomso shin u kwase idyelegh á kôr nan, nan kera lu a kwaghyan u nana ya ayange ayange ga, man mô wen nana kaa a ve er: Yem nen bem bem, i̱ tsee ne iyol, ide nen, kpa ne kera na ve kwagh sha ugbayol vev ga yô, ka a inja sha nyi? Kape jighjigh u nan kpaa, aluer ngu a aeren ga yô, un iyol na una lu kpenegh je la.” (Yak. 2:15-17) Sha iwasen i anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo la yô, Cynthia man ônov nav mba kasev mbara zua a tahav mbu tôôn ishuen pania, shighe u kwagh u vihin ne er ve iwer kar ataratar tseegh la.—2 Kor. 12:10.

18, 19. (a) Se wase mba ve taver ga sha anshighe kpuaa la nena? (b) Ka sea wase mba ve taver ga la yô, ka unô ka ve zua a mtsera?

¹⁸ Alaghga u fa er or ka nana gba bouange ve i tôô shighe cii ve a bee yô. Kape Orkristu u iyol i kpe nan sha ci u mbamtaver man ameen a nan lu tagher a mi la kpa alaghga a gba u shighe a kar cii ve nana hide a taver ken jijingi je la. Ka mimi, a gba u or u se civir Yehova vea nan la nana taver jighjigh u nan u nan sha u henen kwagh sha tseeneke shi eren msen shi eren ityom i Mbakristu. Nahan kpa, se fatyô u wan ishima a nan zan zan nana kar taver kpa? Man shighe u nan lu nôngon ér nana hide a taver ken jijingi la, se za hemen u tesen nan dooshima kpa? Se nôngo tsung se tese mba ve vôr sha anshighe kpuaa la ve fa ér ve gba se kwagh shi se er kwagh u vea nengen a dooshima u Orkristu la kpa?—2 Kor. 8:8.

¹⁹ Umbur wer aluer se mba wasen anmgbianev asev yô, se zua a msaanyol u or ka nan zua a mi sha u nan mbagenev kwagh la. Shi se fa u zungwen a mbagenev shi wan ishima a ve. Kpa ka cii la ga, mba ken tiônnongo jimin cii vea seer lun a ikyo i wan man dooshima hen atô ve. U hemban cii je yô, se lu kaven Yehova, u a nengen hanma or cii ér nan gba kwagh la. Sha kpôô yô, se cii se mba a atôakyaa a dedoo a dondon kwagh u i we se ér se̱ “wase mba ve taver ga la.”—Aer. 20:35.