Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

MATAUPU E 4

“Ne Tino e Seki A‵koga Faka‵lei Kae . . . Fatauva Foki”

“Ne Tino e Seki A‵koga Faka‵lei Kae . . . Fatauva Foki”

Ne fai ne apositolo olotou galuega mo te loto ‵toa, kae ne fakamanuia latou ne Ieova

E fakavae ki te Galuega 3:1–5:11

1, 2. Se a te vavega telā ne fai ne Petelu mo Ioane i tafa o te mataloa o te ‵pui o te faletapu?

 NE ‵KASA atu te la ki luga i te vaitino i te fakaafiafi. Ne ua‵lolo atu a tino lotu Iutaia mo soko o Keliso ki te koga e tu ei te faletapu. Kae ne pili atu foki “ki te itula e fai ei a ‵talo.” a (Galu. 2:46; 3:1) E aofia i te vaitino konā ko Petelu mo Ioane kolā ko sa‵sale atu ki te mataloa o te ‵pui o te faletapu e fakaigoa ki te Mataloa Gali. Kae e tiga te logoa o sau‵talaga mo vae o tino e sa‵sale, ne sae aka eiloa ki luga te kalaga a se tagata mativa kae ‵pili talu mai tena fanaumaiga, mō ne meaalofa.—Galu. 3:2; 4:22.

2 I te taimi ko pili atu ei a Petelu mo Ioane, kae toe pakalaga mai te tino mativa tenā mō se meaalofa tupe. Ne ‵tu a apositolo, kae ne matea ne te tagata tenā mo te loto fiafia. Ne fai atu a Petelu penei: “E seai ne aku siliva mo aulo, kae e isi saku mea telā ka tuku atu ki a koe. I te igoa o Iesu Keliso te Nasaleta, tu ki luga kae sasale!” Mafaufau ki te ‵poi o te vaitino i te pukeatuga a Petelu ki te lima o te tino ‵pili kae—i te taimi muamua eiloa i tena olaga—ne tu aka ei te tagata tenei ki luga! (Galu. 3:6, 7) Mafaufau me ne kilo ifo tou tagata ki ana vae kolā ko ‵lei kae sasale atu i ana ‵maga muamua eiloa! Se tioa eiloa o evaeva valevale tou tagata kae tavae atu ki te Atua!

3. Se a te meaalofa tafasili i te tāua ne mafai o maua ne te tino telā ne ‵pili muamua mo te vaitino?

3 Ne ōfo malosi a te vaitino kae ‵tele atu ki a Petelu mo Ioane i te fakaosoga o Solomona. I konā, i te koga eiloa telā ne tu ei a Iesu i te taimi e tasi kae akoako atu, ne fakailoa atu ei ne Petelu ki a latou a te uiga tāua o te mea telā ne fatoa oti ne tupu. (Ioa. 10:23) Ne ofo atu ne ia se meaalofa telā e sili atu te tāua i lō aulo mo siliva, ki te vaitino mo te tino telā ne ‵pili muamua. Ne tāua fakafia atu te meaalofa tenei i lō te faka‵leiga o masaki. A te meaalofa tenei ko te avanoaga ke sala‵mo latou, ke fakamagalo olotou agasala, kae ke fai mo soko o “te Sui Sili o te ola,” a Ieova, ko Iesu Keliso.—Galu. 3:15.

4. (a) Se a te taua telā ne kamata mai i te faka‵leiga fakavavega o se masaki? (e) Ne a fesili e lua e ‵tau o tali aka ne tatou?

4 Ko tafaga te tāua o te aso tenā! E tokotasi te tino ne faka‵lei aka tena masaki kae ko mafai o sasale. Kae e lau i afe ne maua ne latou te avanoaga ke faka‵lei aka latou i te feitu faka-te-agaga, ko te mea ke mafai o sa‵sale latou i auala o te Atua. (Ko. 1:9, 10) I tafa i ei, ne fai a mea ne ‵tupu i te aso tenā mo fai te kamataga o se taua i te va o soko fakamaoni o Keliso mo tino pule ma‵luga, kolā ne taumafai o fakagata te fakataunuga o te fakatonuga a Iesu ke talai atu te fekau o te Malo. (Galu. 1:8) Se a te mea e mafai o tauloto ne tatou mai i auala kolā ne fakaaoga ne Petelu mo Ioane—“ne tino e seki a‵koga faka‵lei kae . . . fatauva foki”—i te taimi ne talai atu ei lāua ki te vaitino? b (Galu. 4:13) Kae e mafai pefea o fakaakoako tatou ki te auala ne fakafesagai ei lāua mo nisi apositolo ki ‵tekemaiga penā?

E se “Ona ko te ‵Mana o Māua” (Galu. 3:11-26)

5. Ne a mea e tauloto ne tatou mai te auala ne faipati atu ei a Petelu ki te vaitino?

5 Ne ‵tu atu a Petelu mo Ioane i mua o te vaitino, kae ne iloa ne lāua me kāti e isi ne tino i konā ne aofia i a latou kolā ne paka‵laga atu ke tamate a Iesu. (Male. 15:8-15; Galu. 3:13-15) Mafaufau ki te loto toa ne fakaasi atu ne Petelu i ana muna me ne faka‵lei aka te tino ‵pili tenā i te igoa o Iesu. Ne seki fakasekeseke a Petelu i te fakaasiatuga o te mea tonu. Ne fakaasi ‵tonu atu ne ia me ne aofia malosi a te vaitino i te mate o Keliso. Kae ne seki ita a Petelu ki tino konei, me ne fai ne latou te mea tenei “mo te sē iloa.” (Galu. 3:17) Ne faipati atu a ia ki a latou ona ko latou ko ana taina, kae ne saga atu eiloa a ia ki feitu aoga o te fekau o te Malo. Kafai e sala‵mo latou kae fakatuanaki ki a Keliso, ka maua eiloa ne latou “te malosi fou mai i a Ieova.” (Galu. 3:19) E ‵tau foki mo tatou o loto ‵toa kae fai‵pati ‵tonu māfai e folafola atu ne tatou te fakamasinoga a te Atua telā ka oko mai. Kae i te suā feitu, e se ‵tau o sona fai‵pati fakaseāva, io me fakamasino ne tatou a tino. I lō te fai penā, e ‵kilo atu tatou ki tino kolā e talai tatou ki ei me e mafai o fai mo fai ne ‵tou taina fakamuli, kae e pelā mo Petelu, e ‵saga atu eiloa tatou ki feitu aoga o te fekau o te Malo.

6. Ne fakaasi atu pefea ne Petelu mo Ioane te loto maulalo?

6 A apositolo ne tino loto mau‵lalo. Ne seki fai atu latou me ne fai eiloa ne latou a vavega kolā ne fai ne latou. Ne fai atu penei a Petelu ki te vaitino: “Kaia e ‵pula ‵toka mai ei koutou ki a māua, e pelā eiloa me ne fai ne māua te tagata tenei ke sasale ona ko te ‵mana o māua?” (Galu. 3:12) Ne iloa ne Petelu mo nisi apositolo me i so se mea ‵lei e fai ne latou i te lotou galuega talai, ne fai eiloa ona ko te ‵mana o te Atua, kae e se i o latou. Tela la, ne avatu eiloa ne latou mo te loto maulalo a tavaega katoa ki a Ieova mo Iesu, i olotou mea katoa ne fai.

7, 8. (a) Se a te meaalofa e mafai o ofo atu ne tatou ki tino? (e) E fakataunu pefea te folafolaga e uiga ki te taimi ka “toe faka‵fou ei a mea katoa”?

7 E manakogina foki ke fakaasi atu ne tatou se loto maulalo penā i te taimi e ga‵lue ei tatou i te galuega talai o te Malo. E tonu, e seai se malosi e tuku mai ne te agaga o te Atua ki Kelisiano i aso nei, ke faka‵lei fakavavega ne latou a masaki. E ui i ei, e mafai o fesoasoani atu tatou ke ati aka ne tino te fakatuanaki ki te Atua mo Keliso, kae ke maua foki ne latou te meaalofa telā ne tuku atu ne Petelu—ko te avanoaga ke fakamagalo olotou agasala kae ke toe fakama‵losi aka latou ne Ieova. E lau i selau afe e talia ne latou te meaalofa tenei i tausaga takitasi, ke fai latou mo fai ne soko papatiso o Keliso.

8 E tonu, ko ola nei tatou i te taimi ka “toe faka‵fou ei a mea katoa” telā ne fakasino atu a Petelu ki ei. I te fakataunuga o te muna telā “ne faipati ki ei te Atua e auala i gutu o pelofeta ‵malu i aso mua,” ne fakatu aka ei te Malo i te lagi i te tausaga e 1914. (Galu. 3:21; Sala. 110:1-3; Tani. 4:16, 17) Mai tua malie ifo, ne kamata ei o takitaki ne Keliso te galuega ko te ‵toe faka‵fouga o mea faka-te-agaga i te lalolagi. Ne iku atu ei ki te aumaiga o te fia miliona o tino ki loto i te palataiso faka-te-agaga, ke fai latou mo fai ne tino mai lalo i te Malo o te Atua. Ko oti ne tapale keatea ne latou a uiga ma‵sei mua, kae “‵pei . . . ki uiga ‵fou kolā ne faite e ‵tusa mo te loto o te Atua.” (Efe. 4:22-24) E pelā mo te faka‵leiga o te tino mativa telā ne ‵pili, ko oti eiloa ne fakataunu te galuega tenei, e se mai taumafaiga a tāgata, kae ona ko te agaga o te Atua. E pelā mo Petelu, e ‵tau o fakaaoga ne tatou te Muna a te Atua, ke akoako atu ei a nisi tino mo te loto toa kae ke magoi foki. So se galuega e fai ne tatou mo te manuia i te fesoasoani atu ke fai a tino mo fai ne soko o Keliso, ne fai eiloa penā ona ko te ‵mana o te Atua, kae e se i o tatou.

“E se Mafai Eiloa o Fakagata te mā Fai‵pati” Atu (Galu. 4:1-22)

9-11. (a) Ne ‵saga atu pefea a takitaki lotu Iutaia ki te fekau a Petelu mo Ioane? (e) Se a te mea ne fakaiku aka ne apositolo?

9 Ne ‵musu valevale a tino ona ko pati a Petelu mo te evaeva kae pakalaga o te tino telā ne ‵pili muamua. Ne tele fakavave mai a te takitaki pule o te faletapu—telā ne ‵tofi aka ke tausi ne ia te filemu i te kogā koga tenā o te faletapu—mo faitaulaga pule, o onoono me se a te mea e tupu. A tāgata konei kāti ne Satukaio, se potukau fakalotu kolā ne mau‵mea kae malosi foki te lotou pulega fakapolitiki, kae ne ga‵lue latou ke maua se fesokotakiga filemu mo te kau Loma. Ne ‵teke atu latou ki te tulafono fai gutu telā ne fakatāua malosi ne te kau Falesaio, kae ne fakatauemu atu foki ki te talitonuga ko te toetu. c E pefea te lotou takalia‵lia i te mateaga ne latou a Petelu mo Ioane i te faletapu, e akoako atu ne lāua mo te loto ‵toa i a Iesu ko oti ne toe fakatu aka!

10 Ne ‵pei atu ne tino ‵teke kae kaitaūa konā a Petelu mo Ioane ki te falepuipui, kae ne ‵taki atu ne latou a lāua ki mua o te fono maluga a te kau Iutaia i te suā aso. Mai te kilokiloga a pule fia ma‵luga konā, a Petelu mo Ioane ne “tino e seki a‵koga faka‵lei kae . . . fatauva foki,” kolā e seai se la saolotoga ke akoako atu i te faletapu. Ne seki a‵koga lāua i se akoga fakalotu lauiloa. Kae ona ko te lā fai‵pati atu mo te loto tali‵tonu, ne ‵saga tonu atu ei a tino o te fono ki a lāua. Kaia ne magoi ‵ki ei a pati a Petelu mo Ioane? E tasi te pogai me “ne ‵nofo lāua mo Iesu.” (Galu. 4:13) Ne akoako atu te lā Matai e pelā me se tino e nofo tonu mo te pule, e se pelā mo failautusi o te tulafono.—Mata. 7:28, 29.

11 Ne fakatonu atu te fono ke se toe talai atu te kau apositolo. Ne ma‵losi ‵ki a ikuga a te fono i te vaitaimi tenā. I nai vaiaso mai mua, i te taimi ne tu atu Iesu i mua o te fono tenei, ne fai mai latou “E ‵tau o mate a ia.” (Mata. 26:59-66) E tiga te feitu tenā, ne seki ma‵taku a Petelu mo Ioane. Ne ‵tu atu a Petelu mo Ioane e aunoa mo te ma‵taku i mua o tino mau‵mea, tino kolā ne nofo i a‵koga ma‵luga kae ma‵losi olotou pulega, kae fai atu penei mo te āva: “Kafai e tonu i te kilokiloga a te Atua ke faka‵logo māua ki a koutou i lō te Atua, fakamasino aka eiloa ne koutou. Kae e pelā mo māua, e se mafai eiloa o fakagata te mā fai‵pati ki mea ko oti ne lavea kae lagona ne māua.”—Galu. 4:19, 20.

12. Se a te mea e mafai o fesoasoani mai ke ati aka te ‵tou loto ‵toa mo te loto talitonu?

12 E a, e mafai o fakaasi atu ne koe se loto toa penā? E pefea ou lagonaga māfai e maua ne koe se avanoaga ke talai atu ki tino mau‵mea, tino ne a‵koga ma‵luga, io me ko tino i tofi ma‵luga i tou fenua? Kae e a māfai e fakatauemu atu a tino o tou kāiga, tama‵liki i te akoga, mo tino e ga‵lue fakatasi mo koe, ki ou talitonuga? E mata, ka mataku koe? Kafai e penā loa, e mafai o manumalo koe i vaega lagonaga penā. I tena nofoga i te lalolagi, ne akoako ne Iesu ana apositolo ke iloa ne latou o puipui olotou talitonuga mo te loto talitonu mo te āva. (Mata. 10:11-18) Mai tua o tena toetuga, ne tauto atu a Iesu ki ana soko me ka fakatasi atu faeloa a ia ki a latou “ke oko eiloa ki te gataga o te olaga tenei.” (Mata. 28:20) Mai lalo i te takitakiga a Iesu, e akoako tatou ne “te tavini fakamaoni kae poto,” ke iloa ne tatou o puipui ‵tou talitonuga. (Mata. 24:45-47; 1 Pe. 3:15) E fai penā e auala i akoakoga i fakatasiga a te fakapotopotoga, e pelā mo te ‵Tou Olaga Kelisiano mo te Galuega Talai, mo tusi kolā e fakavae ki te Tusi Tapu, e pelā mo mataupu i te jw.org ko “Tali ki Fesili Mai te Tusi Tapu.” E a, e fakaaoga faka‵lei ne koe a fakatokaga konei? Kafai e penā loa, ka gasolo aka eiloa o lasi atu tou loto toa mo tou loto talitonu. Kae e pelā mo apositolo, ka seai eiloa se mea ka fakagata ne ia koe o faipati atu e uiga ki muna‵tonu fakaofoofogia kolā ko oti ne matea kae lagona ne koe.

Ke se talia ne koe se mea ke fakagata ne ia tou faipati atu e uiga ki muna‵tonu faka-te-agaga kolā ko oti ne tauloto ne koe

“Ne ‵Talo Fakatasi ei Latou ki te Atua” (Galu. 4:23-31)

13, 14. Kafai e fe‵paki tatou mo ‵tekemaiga, ne a mea e ‵tau o fai ne tatou, kae kaia?

13 I te lā ‵talamaiga eiloa mai te falepuipui, ne fetaui ei a Petelu mo Ioane mo tino katoa o te fakapotopotoga. “Ne ‵talo fakatasi ei latou ki te Atua” ke maua te loto toa kae ke tumau faeloa latou i te talai atu. (Galu. 4:24) Ne iloa faka‵lei ne Petelu te masei o te talitonu ki tou malosi eiloa i te faiga o te loto o te Atua. I nai vaiaso mai mua atu i ei, ne fai atu a ia mo te loto talitonu ki a Iesu penei: “E ui eiloa e tiaki ne latou konei a koe, kae e se mafai ne au o tiaki koe!” Kae e pelā eiloa mo pati a Iesu, ne mataku fakavave a Petelu ki tino, fakafiti ei ne ia tena taugasoa mo tena faiakoga. Kae e uke a mea a Petelu ne tauloto mai tena mea ‵se ne fai.—Mata. 26:33, 34, 69-75.

14 E se lava fua i te loto finafinau ke fakatumau ne ia koe i te fakataunuga o tau galuega e pelā me se molimau a Keliso. Kafai e taumafai a tino ‵teke o fakamasei tou fakatuanaki io me fakagata ne latou tau galuega talai, tautali ki te fakaakoakoga a Petelu mo Ioane. ‵Talo atu ki a Ieova ke maua te malosi. ‵Sala atu ke maua te fesoasoani mai te fakapotopotoga. Fakaasi atu ki toeaina mo nisi tino ma‵tua a fakalavelave kolā e fe‵paki mo koe. E mafai o fai a ‵talo a nisi tino mo fai te malosi telā e fakatumau ne ia koe.—Efe. 6:18; Iako. 5:16.

15. Kaia e se ‵tau ei o loto vāi‵vai a tino kolā ne fakagata ne latou te lotou galuega talai i se vaitaimi?

15 Kae kafai e takavale koe i se taimi kae ko se talai atu koe i se vaitaimi, sa loto vāivāi. Ke masaua me ne fakagata ne apositolo katoa te lotou galuega talai, i se vaitaimi mai tua o te mate o Iesu, kae ne seki leva kae toe kamata te lotou galuega. (Mata. 26:56; 28:10, 16-20) I lō te fakavāivai atu ki a koe o mea ‵se ne fai i aso mua, e mafai o fakaaoga ne koe a akoakoga kolā ne tauloto ne koe mai mea konā ke fakamalosi atu ei ki nisi tino?

16, 17. Ne a mea e tauloto ne tatou mai te ‵talo telā ne fai atu ne soko o Keliso i Ielusalema?

16 Ne a mea e ‵tau o ‵talo atu tatou ki ei māfai e ‵teke mai ki a tatou a tino pule? Fakamolemole, ke masaua me ne seki ‵talo atu a soko ke mo a e fe‵paki latou mo tofotofoga. Ne masaua ‵lei ne latou a pati a Iesu konei: “Kafai ne fakasaua mai latou ki a au, ka fakasaua atu foki ki a koutou.” (Ioa. 15:20) I lō te ‵talo atu penā, ne fakatagi atu a soko fakamaoni konā ki a Ieova ke “saga atu” ki pati fakamataku‵taku a tino ‵teke konā. (Galu. 4:29) E manino ‵lei me ne matea ne soko te mea telā e tāua atu, me i fakasauaga kolā ko fe‵paki mo latou ko te fakataunuga eiloa o valoaga. Ne iloa ne latou te mea telā ne akoako atu a Iesu ke ‵talo latou e uiga ki ei, ‘ke fai te loto o te Atua i te lalolagi,’ faitalia eiloa a pati e fai mai ne tino pule.—Mata. 6:9, 10.

17 Ko te mea ke fai ne latou te loto o te Atua, ne ‵talo atu a soko ki a Ieova penei: “Talia mai au tavini ke fai‵pati atu faeloa ne latou tau muna mo te loto ‵toa.” Ne tali fakavave atu pefea a Ieova ki a latou? “Ne galulu te koga telā ne maopoopo ei latou, kae ne ‵fonu katoa latou i te agaga tapu kae faipati atu ne latou te muna a te Atua mo te loto ‵toa.” (Galu. 4:29-31) E seai eiloa se mea e mafai o fakagata ne ia te fakataunuga o te loto o te Atua. (Isa. 55:11) Faitalia me pefea te faigata, faitalia me pefea te ma‵losi o pulega a tino ‵teke, kafai e ‵talo atu tatou ki te Atua, e mautinoa eiloa me ka tuku mai ne ia te malosi ke faipati atu faeloa ne tatou tena muna mo te loto toa.

Ke Faka‵logo, ‘E se ki Tino Kae ki te Atua’ (Galu. 4:32–5:11)

18. Ne a mea ne fai ne soko i te fakapotopotoga i Ielusalema ke fesoasoani atu ei ki nisi tino?

18 Ne gasolo fakavave aka te fakapotopotoga telā ne fatoa fakatu aka i Ielusalema ki se aofaki e silia atu i te toko 5,000 o soko ma‵losi ‵ki. d E tiga eiloa ne o‵mai latou mai tulaga kese‵kese o te olaga, ne fusi fakatasi eiloa latou kae “ne loto tasi.” Ne tasi latou i olotou mafaufau mo olotou manatu. (Galu. 4:32; 1 Koli. 1:10) E uke atu a mea ne fai ne soko i lō te ‵talo atu fua ke fakamanuia ne Ieova olotou taumafaiga. Ne fakatau fesoasoani latou i mea faka-te-agaga, kae e pelā foki mo te feitu faka-te-foitino māfai e manakogina ke fai penā. (1 Ioa. 3:16-18) E pelā mo te fakatauatuga ne te soko ko Iosefa, telā ne fakaigoa foki ne apositolo ki a Panapa, kae tuku atu ne ia mo te fiafia te aofaki kātoa ke fesoasoani atu ki tino mai fenua ‵mao kolā ne tai ‵nofo leva i Ielusalema, ko te mea ke tauloto ne latou a nisi mea e uiga ki te lotou talitonuga fou.

19. Kaia ne tamate ei ne Ieova a Anania mo Safaila?

19 Ne fakatau atu foki ne te tauavaga ko Anania mo Safaila te lā manafa kae tuku atu ei te lā meaalofa. Ne fakaloiloi atu lāua me tenā eiloa te aofaki kātoa. “Kae ne ‵funa ne [lāua] se vaega o te ‵togi o te manafa.” (Galu. 5:2) Ne tamate ne Ieova te tauavaga konei, e se ona ko te se lava o te aofaki telā ne tuku atu ne lāua, kae ona ko lā lagonaga ma‵sei mo te lā ‵loi i te tukuatuga o te meaalofa. Ne ‘seki ‵loi lāua ki tino kae ki te Atua.’ (Galu. 5:4) E pelā eiloa mo tino ‵loi kolā ne taku fakamasei ne Iesu, ne silia atu te manava‵se o Anania mo Safaila ke maua ne lā tavaega mai tino i lō te taliaga a te Atua.—Mata. 6:1-3.

20. Ne a akoakoga e tauloto ne tatou e uiga ki te tukuatuga o meaalofa ki a Ieova?

20 E pelā mo te kaima‵lie o soko fakamaoni kolā ne ‵nofo atu i Ielusalema i te senitenali muamua, e ‵lago atu foki te fia miliona o Molimau i aso nei ki te galuega talai i te lalolagi kātoa, mai te faiga o olotou meaalofa mo te lotomalie. E seai se tino e faimalogina ke tuku atu ana taimi io me ko ana tupe ke ‵lago atu ei ki te galuega tenei. E tonu, e se manako a Ieova ke tavini atu tatou ki a ia mo te fameo io me ko te faimalo. (2 Koli. 9:7) Kafai e tuku atu ‵tou mea, e se amanaia a Ieova ki te aofaki telā e tuku atu kae ki lagonaga o te tino. (Male. 12:41-44) E se ma‵nako lele tatou ke fai tatou pelā mo Anania mo Safaila, ke tavini atu tatou ki te Atua ona ko ‵tou manakoga totino io me ko te ‵sala atu ke maua ‵tou tavaega. I lō te fai penā, ke fai tatou pelā mo Petelu, Ioane, mo Panapa. Ke tavini atu faeloa tatou ki a Ieova ona ko tatou e a‵lofa ‵tonu ki te Atua e pelā foki mo tino katoa.—Mata. 22:37-40.

a Ne fai sale a ‵talo i te faletapu i te taimi e ofo atu ei a taulaga i taeao mo afiafi. E ofo atu te taulaga o te afiafi i “te iva o itula,” io me kāti ko te itula e tolu i te fakaafiafi.

c Ke onoono ki te pokisi ko “ Te Faitaulaga Sili mo Faitaulaga Pule.”

d Kāti e nofo fua pelā ki se toko 6,000 o Falesaio, kae tai mu‵tana ifo a Satukaio ne ‵nofo atu i Ielusalema i te 33 T.A. Kāti tenei te suā pogai ne gasolo aka ei o manava‵se a potukau e lua konei ki akoakoga a Iesu.